IMPACT2C

Politične razprave o evropskem cilju omejitve globalnega segrevanja na 2 °C nad predindustrijsko ravnjo zahtevajo, da razprave temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih o predvidenih učinkih. Poleg tega je ključna skrb oblikovalcev politik razlika in možne koristi, če segrevanje omejimo na manj kot 2 stopinji. Te informacije so lahko glavna motivacija za svetovna pogajanja in ukrepe v zvezi z emisijami ogljika. V zvezi s tem si je IMPACT2C prizadevala za večpodnebni model z več učinki, ki bi zagotovil zanesljive informacije v zvezi s podnebnimi spremembami in vplivi v Evropi ter ključnimi neevropskimi žariščnimi točkami ranljivosti v svetovih +1,5, +2 in +3 stopinje Celzija.

Splošni cilji IMPACT2C so bili:

• količinsko opredeliti predvidene podnebne spremembe v Evropi in ključnih neevropskih ranljivih regijah v svetu s temperaturo +2 °C z uporabo vrste različnih globalnih in regionalnih podnebnih modelov;
• količinsko opredeliti predvidene učinke v številnih različnih gospodarskih sektorjih v svetu s temperaturo +2 °C;
• količinsko opredeliti predvidene vplive v svetu s temperaturo +2 °C z medsektorskega vidika, npr. za posebej ranljiva območja, na katerih lahko pride do več vplivov (npr. v sredozemski regiji), in v zvezi z medsektorskimi temami (npr. mesta in grajeno okolje);

IMPACT2C je uporabil vrsto modelov v okviru multidisciplinarne mednarodne skupine strokovnjakov in ocenil učinke v številnih različnih gospodarskih sektorjih, vključno z vodo, energijo, infrastrukturo, obalami, turizmom, gozdarstvom, kmetijstvom, ekosistemskimi storitvami ter medsebojnimi vplivi med zdravjem in kakovostjo zraka ter podnebjem.

IMPACT2C je uvedel ključne inovacije, in sicer:

• Usklajeni socialno-ekonomski scenariji za zagotovitev, da so bile individualne in medsektorske ocene usklajene s scenarijema 2 °C (ter 1,5 °C in 3 °C) za vplive in prilagajanje, npr. v zvezi s pritiski rabe zemljišč med kmetijstvom in gozdarstvom.
• Osrednja tema negotovosti je bil metodološki okvir, ki je dosledno vključeval negotovosti znotraj različnih sektorjev in med njimi. Pri tem je bila okrepljena analiza odzivov na prilagajanje v negotovih razmerah.
• Za dopolnitev sektorskih analiz je bil sprejet medsektorski vidik. Izvedenih je bilo več študij primerov za posebej ranljiva območja z več učinki, pri čemer je bil poudarek na medsektorskih interakcijah in medsektorskih temah (mestih). V okviru projekta so bili ocenjeni tudi vplivi podnebnih sprememb v nekaterih najranljivejših regijah na svetu: Bangladeš, Afrika (kotlini Nila in Nigra) in Maldivi. Poleg tega si je projekt prizadeval obveščati oblikovalce politik o rezultatih projekta s pripravo številnih poročil o politiki, v katerih so povzeti ključni rezultati in posledice za politiko.

Rezultati analiz, izvedenih v okviru projekta IMPACT2C, so podrobno opisani v uporabniku prijaznem interaktivnem spletnem atlasu IMPACT2C. Prikazuje učinke globalnega segrevanja za 2 °C na različne evropske sektorje in nekatere ključne ranljive regije zunaj Evrope.

Poleg tega se glavni rezultati projekta odražajo v več poročilih o politiki, ki vključujejo:

Policy-Brief#1 (Politično poročilo št. 1: Analiza zgodnjih rezultatov podnebnega modeliranja IMPACT2C. V tem poročilu o politiki so povzete začetne ugotovitve projekta in predstavljena ključna spoznanja iz analize podnebnega modeliranja.

Poročilo o politiki št. 2: Rezultati modeliranjaIMPACT2C: podnebne spremembe in dvig morske gladine z 2 °C. V tem poročilu o politiki so povzeti podrobni rezultati regionalnega podnebnega modeliranja za Evropo.

Poročilo o politiki št. 3: Rezultati modeliranja IMPACT2C za zvišanje temperature za 2 °C v ključnih ranljivih svetovnih regijah. V tem poročilu o politiki so povzete ugotovitve o učinkih zvišanja temperature za 2 °C na ključne svetovne žariščne točke ranljivosti, s poudarkom na Maldivih, Bangladešu in Nigru ter porečjih zgornjega modrega Nila v Afriki.

Nekateri ključni rezultati analiz, izvedenih v okviru IMPACT2C za prihodnji svet s temperaturo +2 °C, vključujejo:

• V večini regij Evrope bo predvideno segrevanje površja preseglo povprečno globalno segrevanje za 2 °C;
• Projekcije letnih povprečnih sprememb padavin kažejo na vlažnejše razmere v severni Evropi in bolj suhe razmere v južni Evropi;
• Pričakuje se vseevropsko povečanje pogostosti ekstremnih dogodkov;
• Vročinski valovi naj bi se podvojili, ekstremne padavine pa naj bi postale intenzivnejše;
• Prostorska in sektorska porazdelitev vplivov je v Evropi zapletena, pri čemer bi lahko nekatera področja in sektorji imeli koristi, druga pa bi lahko utrpela negativne učinke;
• Pri osrednjem poletnem turizmu se lahko poveča privlačnost območij srednje in severne Evrope, medtem ko se lahko na nekaterih sredozemskih območjih, zlasti v Španiji, Italiji in Grčiji, pojavi segrevanje, zaradi katerega so ta območja nad optimalno ravnjo udobja za turizem;
• Kar zadeva povpraševanje po zimskem turizmu, analiza kaže, da je ogroženih do 10 milijonov nočitev, temu vplivu pa sta najbolj izpostavljeni Italija in Avstrija;
• V energetskem sektorju spremembe potenciala vetrne energije in potenciala sončne fotovoltaike kažejo le malo ali nič sprememb v svetu +2 °C v večini delov Evrope. Večje spremembe so predvidene za spremembe bruto hidroenergetskega potenciala, pri čemer se bodo območja v severni Evropi povečala za do 20 %, območja v južni Evropi pa se bodo morda zmanjšala za do 20 %;
• V zdravstvenem sektorju se je pokazalo, da so spremembe ozona in trdnih delcev v svetu z dvema stopinjama majhne, politika onesnaževanja zraka pa ima večji vpliv na spremembe teh onesnaževal;
• Pričakuje se, da se bo umrljivost zaradi vročine v Evropi v povprečju povečala za približno 23 000 dodatnih smrti, povezanih s toploto. Države, ki so še posebej izpostavljene tem vplivom, so Grčija, Španija, Ciper, Bolgarija, Madžarska in Romunija;
• V kmetijskem sektorju naj bi se skupni donos kalorične vrednosti poljščin, krmljenih z dežjem, zmanjšal za približno 1,6 %, močni negativni učinki pa naj bi bili skoncentrirani v zahodni in južni Evropi;
• V gozdarskem sektorju naj bi se spremembe produktivnosti po vsej Evropi povečale za 10 do 20 %;
• V vodnem sektorju naj bi se ekstremne poplavne razsežnosti znatno povečale v delih srednje in južne Evrope, medtem ko naj bi se v severni Evropi spremembe ekstremnih poplavnih razsežnosti zmanjšale. Po drugi strani se pričakuje, da bo suša tokovnih tokov v južni Evropi postala intenzivnejša, v nekaterih delih Skandinavije in vzhodne Evrope pa bo suša tokovnih tokov morda postala manj intenzivna;
• Na obalnih območjih naj bi poplave, povezane z dvigom morske gladine, v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji znašale več kot 50 milijonov EUR na leto;
• Projekcije sprememb povprečne temperature površja za zahodno in vzhodno Afriko kažejo, da je predvideno segrevanje večje od globalne srednje vrednosti +2 oC;
• Projekcije sprememb letnih padavin v zahodni Afriki kažejo na skromno povečanje, medtem ko v vzhodni Afriki ni predviden jasen trend.