RESIN

Nesreče na mestnih območjih ogrožajo življenja velikega števila ljudi, sisteme kritične infrastrukture ter medregionalne in globalne vrednostne verige. Sedanja raznolikost pristopov in metod, ki so na voljo mestom, ki razvijajo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, omejuje primerljivost ranljivosti mest, možnosti prilagajanja, infrastrukture itd. in posledično zmogljivosti za odpornost. Pomanjkanje standardiziranih informacij za prednostno razvrščanje in izbiro ustreznih možnosti prilagajanja omejuje izmenjavo izkušenj med mesti. Manjkajo standardizirane metodologije za ocene ranljivosti, ocene uspešnosti prilagoditvenih ukrepov in orodja za podporo odločanju, ki bi podpirala razvoj zanesljivih prilagoditvenih strategij, prilagojenih mestni ravni.

Ciljprojekta RESIN je ustvariti skupni okvir za poenotenje, ki omogoča primerjavo strategij, rezultatov in opredelitev najboljših praks z:

• oblikovanje urbane tipologije, ki bo značilna za evropska mesta in bo temeljila na različnih socialno-ekonomskih in biofizikalnih spremenljivkah;
• zagotavljanje standardiziranih metod za ocenjevanje vplivov podnebnih sprememb, ranljivosti in tveganj; zagotavljanje popisa prilagoditvenih ukrepov in razvoj standardiziranih metod za oceno učinkovitosti takih prilagoditvenih ukrepov;
• tesno sodelovanje s štirimi mesti „primerov“ (Bilbao, Bratislava, Manchester, Pariz) za praktično uporabnost in ponovljivost ter z evropskimi organizacijami za standardizacijo, da se zagotovi sistematično (standardizirano) izvajanje;
• Vključevanje ugotovitev v skladen okvir za postopek odločanja s povezanimi metodami, orodji in nabori podatkov.

Konceptualno projekt RESIN temelji na soustvarjanju znanja in orodij. Z vključitvijo več mest kot polnopravnih partnerjev se bo mreža RESIN izognila ustvarjanju vrzeli med znanostjo in prakso ter zagotovila učinkovit postopek in nemoteno uporabo v drugih mestih.

Da bi dosegli to vizijo, se RESIN osredotoča na naslednje:

• razvoj skladnega, vseobsegajočega konceptualnega okvira;
• razvoj doslednega vrednotenja vplivov, ranljivosti in tveganj v mestu;
• predlaga operativne pristope za nosilce odločanja v mestih, da bi opredelili in ocenili uspešnost različnih pristopov k prilagajanju;
• splošni opis postopka odločanja, ki ga javni in zasebni akterji uporabljajo za prilagajanje mest podnebnim spremembam;
• združiti elemente sistema za podporo odločanju v praktičnem e-vodniku;
• štiri osrednja mesta so vključena kot partnerji v projektno skupino RESIN za podporo zasnovi, uporabniškemu testiranju in ocenjevanju operativne vrednosti izložkov RESIN;
• Začetek formalnega postopka standardizacije na delavnici CEN v okviru projekta RESIN ali v okviru obstoječih odborov za standardizacijo po projektu RESIN. Ustvariti "krog izmenjave in učenja" med štirimi osrednjimi mesti in izbrano skupino mest, ki jim sledijo.

Rezultati projekta RESIN evropskim mestom in njihovim zadevnim deležnikom omogočajo, da naredijo korak naprej pri razvoju in izvajanju strategij prilagajanja, s posebnim poudarkom na sistemih in omrežjih mestne infrastrukture.

Obravnavane so bile sedanje slabosti v pristopih k prilagajanju in odpornosti ter s tem povezane ovire, povezane s pomanjkljivostmi v znanju in informacijah, rezultati projektov pa so bili predstavljeni kot praktična in uporabniku prijazna orodja za podporo pri odločanju.

Rezultati projekta RESIN so:

• Dosežen je bil enoten, celosten pristop k oceni ranljivosti za vse sestavne dele mestnega sistema. To vključuje povezovanje konceptov obvladovanja ranljivosti in tveganja, ki so se do zdaj uporabljali kot ločena raziskovalna področja, ki vključujejo ločene raziskovalne skupnosti. Za mesta to omogoča učinkovitost pristopa: mesta se lahko osredotočijo na svojo največjo grožnjo ter celovito in integrirano pripravijo strategije prilagajanja za vse sektorje.
• Opredeljene prilagoditvene možnosti, ki povečujejo odpornost na primer kritične infrastrukture in sosesk.
• Razviti standardi, ki omogočajo primerjavo in primerjalno analizo. Mesta lahko bolje dajejo prednost geografskim območjem, infrastrukturam, gospodarskim sektorjem in ukrepom, ki jih je treba sprejeti. S standardnimi pristopi k razvoju odzivov na prilagajanje je mogoča primerjalna analiza med mesti. Mesta so sposobna razumeti in razvijati svoj položaj in konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi.
• Uvedene so bile osnovne konvencije, ki omogočajo primerljivost ocen tveganja in možnosti prilagajanja.
• zagotovila platformo za preučitev priložnosti in ovir za formalno standardizacijo pri prilagajanju. Formalna standardizacija podpira prenos znanja in uvajanje inovativnih proizvodov na trg ter tako povečuje odpornost mest in spodbuja evropsko gospodarstvo.
• Ocenjena mesta, ki so v začetnih fazah razvoja prilagoditvenih strategij, z uporabo tipologije mest, ki uporablja obstoječe znanje in izkušnje mest s primerljivimi osnovnimi značilnostmi drugod. Tipologija se je izkazala za koristen instrument pri oblikovanju nacionalnih in evropskih politik za obravnavanje raznolikosti evropskih mest.