Prilagajanje podnebnim spremembam

Prilagajanje podnebnim spremembam

Zakaj bi bilo treba razmisliti o prilagajanju podnebnim spremembam glede na druge izzive? Po mnenju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) je segrevanje podnebnega sistema nedvoumno s človekovimi dejavnostmi kot prevladujočim vzrokom od sredine 20. stoletja. To je povezano s segrevanjem ozračja in oceanov, spremembami v globalnem vodnem ciklu, zmanjšanjem snega in ledu, svetovnim povprečnim dvigom morske gladine in spremembami nekaterih skrajnih podnebnih pojavov. Učinki globalnega segrevanja so že vidni in bodo vidni še mnoga leta. Strategije prilagajanja so potrebne na vseh ravneh uprave: na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Zaradi različne resnosti in narave podnebnih vplivov med regijami v Evropi bo večina pobud za prilagajanje sprejetih na regionalni ali lokalni ravni. Sposobnost obvladovanja in prilagajanja se razlikuje glede na prebivalstvo, gospodarske sektorje in regije v Evropi. Prilagajanje je zato ključnega pomena za spopadanje s sedanjo spremenljivostjo podnebja in neizogibnimi vplivi podnebnih sprememb. Pomagal bo tudi izkoristiti vse priložnosti, ki se bodo pojavile.

Evropska podnebna pravila uzakonjajo cilj iz evropskega zelenega dogovora za evropsko gospodarstvo in družbo, da do leta 2050 postaneta podnebno nevtralna. Evropska podnebna pravila na področju prilagajanja pozivajo k naslednjim ukrepom:

• Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečevanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjševanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.
• Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo tudi, da so politike prilagajanja v Uniji in državah članicah skladne, se medsebojno podpirajo, zagotavljajo dodatne koristi za sektorske politike in si prizadevajo za boljše dosledno vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v vsa področja politike, vključno z ustreznimi socialno-ekonomskimi in okoljskimi politikami in ukrepi, kadar je to ustrezno, ter v zunanje delovanje Unije. Osredotočijo se zlasti na najbolj ranljive in prizadete skupine prebivalstva in sektorje ter v posvetovanju s civilno družbo opredelijo pomanjkljivosti v zvezi s tem.
• Države članice sprejmejo in izvajajo nacionalne strategije in načrte za prilagajanje, pri čemer upoštevajo strategijo Unije za prilagajanje podnebnim spremembam ter temeljijo na zanesljivih analizah podnebnih sprememb in ranljivosti, ocenah napredka in kazalnikih ter najboljših razpoložljivih in najnovejših znanstvenih dokazih. Države članice v svojih nacionalnih strategijah prilagajanja upoštevajo posebno ranljivost zadevnih sektorjev, med drugim kmetijstva, vodnih in prehranskih sistemov ter prehranske varnosti, ter spodbujajo sonaravne rešitve in ekosistemsko prilagajanje. Države članice strategije redno posodabljajo in s tem povezane posodobljene informacije vključijo v poročila, ki jih predložijo Komisiji.

Zaradi različne resnosti in narave podnebnih vplivov med regijami v Evropi bo večina pobud za prilagajanje sprejetih na regionalni ali lokalni ravni. Sposobnost obvladovanja in prilagajanja se razlikuje glede na prebivalstvo, gospodarske sektorje in regije v Evropi. Prilagajanje je zato ključnega pomena za spopadanje s sedanjo spremenljivostjo podnebja in neizogibnimi vplivi podnebnih sprememb, pa tudi s posebnimi ranljivostmi v smislu starosti, zdravja, kraja prebivališča, socialno-ekonomskega statusa in drugih vidikov. Pojem „nihče ne sme biti zapostavljen“ pri podnebnih spremembah, imenovan tudi „pravica pri prilagajanju“ ali „pravična odpornost“, je zato treba ustrezno upoštevati pri izvajanju pravičnih, preobrazbenih in dolgoročnih politik in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se izognili neprilagodljivim praksam, prerazporeditvi tveganja ali krepitvi obstoječih neenakosti ter ustvarjanju „zmagovalcev“ in „poražencev“. Pripomogla bo tudi k izkoriščanju vseh priložnosti, ki jih ponuja .

Tehnični dokument 2/2021 ETC/CCA „Pravični prehod v okviru prilagajanja podnebnim spremembam“ zagotavlja pregled znanja in prakse za pravično odpornost v Evropi kot predhodno študijo, ki temelji na hitrem pregledu različnih virov znanja, kot so znanstvena literatura o socialnih učinkih prilagajanja in odpornosti, informacije kontaktnih oseb Eionet o prilagajanju podnebnim spremembam v državah članicah EGP, prispevek strokovne skupine za pravično odpornost, ustanovljene za to analizo, informacije iz regulativnih poročil o napredku pri prilagajanju na nacionalni ravni in pregled podatkovne zbirke Climate-ADAPT. Organiziran je po korakih AST.