2.2 Okviri za ocenjevanje podnebnih vplivov, ranljivosti in tveganj

2.2 Okviri za ocenjevanje podnebnih vplivov, ranljivosti in tveganj

Zaradi zapletene narave podnebnih tveganj z njihovim medsebojnim vplivom dejavnikov nevarnosti, izpostavljenosti in ranljivosti ter velike negotovosti pri razumevanju podatkov in procesov je podnebna tveganja komaj mogoče meriti na determinističen način. Namesto tega je ocena tveganja v večini primerov sintetična in dogovorjena ocena, ki temelji na zbirki informacij, ki jo sestavljajo dejstva (npr. podnebna opazovanja, pretekli dogodki), simulacije (npr. podnebne projekcije, hidrološki modeli), pa tudi delno kvantitativne ali kvalitativne raziskave, strokovno znanje in pripovedi.

Metode, sprejete za ocene tveganja, so pogosto kombinacija ocen od zgoraj navzdol, ki običajno temeljijo na kvantitativnih podatkih (npr. popisnih podatkih, zmanjšanih podnebnih modelih) ter uporabljajo kartiranje in metode od spodaj navzgor, pri čemer običajno uporabljajo lokalno znanje za opredelitev tveganj in so precej kvalitativne narave. Pri ocenah tveganja, ki temeljijo na kazalnikih, se uporabljajo sklopi kazalnikov, ki so lahko kvantitativni in kvalitativni ter se lahko ocenijo z modeliranjem ali posvetovanjem z deležniki. Za pregled metod, ki se uporabljajo v Evropi, glej Poročilo Evropske agencije za okolje št. 1/2018. Orodje za podporo prilagajanju mest podrobneje opisuje korake, ki se priporočajo za CCIVA posebej za mesta. Vendar se splošni pristop uporablja tudi za večje enote, kot so regije ali države.

Okvir za sistematično konceptualizacijo podnebnih tveganj v skladu s konceptom ocene tveganja IPCC so tako imenovane verige učinkov. Verige vplivov so verige vzrokov in učinkov, ki ponazarjajo vse glavne dejavnike in procese, ki vodijo do posebnega podnebnega tveganja, ter te dejavnike pripisujejo nevarnosti, ranljivosti in izpostavljenosti sestavnih delov. Verige učinkov se običajno razvijajo na participativen način skupaj z deležniki in strokovnjaki. Verige vplivov pomagajo bolje razumeti, sistematizirati in prednostno razvrstiti dejavnike, ki povzročajo tveganja, povezana s podnebnimi vplivi, v posebnem skrb vzbujajočem sistemu. Verige učinkov lahko spodbudijo razpravo o povpraševanju po prilagajanju že v zgodnji, kvalitativni fazi ocene tveganja. Za oceno operativnega tveganja se lahko verige učinkov uporabijo kot podlaga za izbiro ustreznih metod, kot so modeli, kazalniki, ocene na podlagi pregledov ali strokovne ocene. Pogosto je priporočljiva kombinacija teh metod. Za več informacij o ocenah, ki temeljijo na verigi učinkov, glej na primer dodatek k viru podatkov o ranljivostih.