4.1 Ocena možnih prilagoditvenih možnosti z vidika učinkov, časa, stroškov, koristi in prizadevanj

4.1 Ocena možnih prilagoditvenih možnosti z vidika učinkov, časa, stroškov, koristi in prizadevanj

Nosilci odločanja bi morali dati prednost možnostim prilagajanja, ki prinašajo jasne koristi ne glede na prihodnje podnebne spremembe:

• Ukrepi, ki koristijo vsem, zmanjšujejo podnebna tveganja (ali izkoriščajo priložnosti), hkrati pa zagotavljajo pomembne socialne, okoljske ali gospodarske dodatne koristi (npr. ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje kakovosti zraka).
• Ukrepi „brez obžalovanja“ so koristni in koristni ne glede na obseg prihodnjih podnebnih sprememb.

Vsako možnost je treba oceniti na dva načina:

1. v kolikšni meri bo ta možnost pripomogla k doseganju cilja prilagajanja,
2. kakšni so učinki na širše socialne in okoljske vidike.

Ocena možnih možnosti in njihova primerjava bi morala vključevati:

• Opredelitev tveganj, ki jih obravnava možnost (tj. vsaka možnost lahko vpliva na več tveganj ali jih obravnava), in za koliko bo možnost verjetno zmanjšala tveganja.
• Nujnost podnebne nevarnosti ali tveganja, ki naj bi ga ta možnost ublažila. Nekateri prilagoditveni ukrepi bodo primerni za kratkoročno izvajanje za obravnavanje nujnih tveganj ali priložnosti; druge pa bodo zahtevale dolgotrajno pripravo in načrtovanje. Glede na časovni okvir za izvedbo možnosti in čas, ko bo začela veljati, je ključnega pomena, da se upoštevajo ugotovljena tveganja in obseg nujnosti ukrepanja.
• Uspešnost proti splošnim in širšim ciljem ter preprečevanje neustreznega prilagajanja. Neprilagoditev se nanaša na situacijo, ko ukrepi ne dosegajo svojih ciljev ali povzročajo stranske učinke, ki ovirajo prilagajanje drugje ali v prihodnosti. Na primer, gradnja nasipa na eni lokaciji lahko povzroči več poplav na drugi lokaciji in se lahko izkaže za neustrezno zaščito pred poplavami v prihodnosti.
• Če je možnost postopne ali preobrazbene narave. Transformacijsko prilagajanje vključuje preizpraševanje učinkovitosti obstoječih sistemov in procesov glede na spreminjajoče se okoliščine. Gre za način prilagajanja, ki spreminja temeljne lastnosti sistema kot odziv na podnebje in njegove učinke.
• Obravnavanje neposrednih in posrednih učinkov možnosti v gospodarskem in okoljskem smislu (vključno z učinki na blažitev podnebnih sprememb) s poudarkom na morebitnih koristih. Prednost bi bilo treba dati ukrepom z več koristmi.
• Upoštevanje pravičnosti pri prilagajanju, ocena, kako lahko prilagoditvena možnost vpliva na različne družbene skupine, vključno s koristmi in bremeni. Opredeliti in kartirati je treba vse skupine, ki bi lahko bile izključene iz pozitivnih učinkov predlagane možnosti ali bi imele negativne učinke, kot je povečano stroškovno breme.
• Povezava z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb. Ukrepi, ki prispevajo k podnebnim spremembam ali škodujejo okolju, se ne bi smeli izvajati.
• oceno učinkovitosti in uspešnosti. Učinkovite možnosti zmanjšujejo določeno ranljivost ali število ranljivosti na želeno raven. Učinkovite možnosti so tiste, katerih koristi presegajo stroške in so stroškovno učinkovitejše od alternativ.
• Ocena stroškov in koristi, da se predvidi, ali koristi (npr. preprečena škoda) možnosti odtehtajo njene stroške in za koliko v primerjavi z drugimi možnostmi (tj. nadomestne možnosti se lahko razvrstijo glede na razmerje med stroški in koristmi). Kjer je to mogoče in smiselno, bi bilo treba količinsko opredeliti vse stroške in koristi, sicer se pripravi kvalitativna ocena.
• Ob upoštevanju ovir za izvajanje prilagoditvenih ukrepov, vključno s potrebnim proračunom, potrebe po spremembi politike ali ravnanja ali uvedbi zakonodaje, pričakovane ravni sprejemanja za deležnike ter obsega potrebnih raziskav in razvoja.

Za določitev izvedljivih možnosti prilagajanja je ključnega pomena analiza stroškov in koristi, vključno s stroški vzdrževanja. Ocene stroškov in koristi se pojavljajo, vendar se znatno razlikujejo glede na cilje študije ter raven združevanja in sektor. Več informacij o ocenah stroškov in koristi je na voljo tukaj.

Rezultate ocene je mogoče opisati v jedrnatih informativnih listih o možnostih, začenši z oblikovanjem portfelja, ki ne vsebuje preveč tehničnih podrobnosti, temveč daje hiter pregled, ki ga lahko razumejo nestrokovnjaki. Ti informativni pregledi so lahko v poznejši fazi zelo koristni za prednostno razvrščanje (glej naslednji korak). Informacije v informativnih listih je treba zagotoviti vsaj o naslednjih točkah:

• Opis možnosti prilagoditve
• Katere vplive podnebnih sprememb obravnava ta možnost?
• potencial za zmanjšanje ranljivosti (po možnosti razdeljene na različne družbene skupine) na ugotovljene vplive podnebnih sprememb, učinkovitost, prožnost, ki jo je treba po potrebi nadgraditi ali znižati;
• Prostorski obseg, vizualno kartiranje
• Informacije o tem, katero sodelovanje deležnikov je potrebno ali priporočeno
• Dejavniki uspeha in omejitve (na podlagi lastnih izkušenj ali drugih primerov)
• Stroški izvajanja in poslovanja ter ekonomske koristi, izražene v denarju
• Socialne in okoljske dodatne koristi ali prikrajšanost, potrebni sanacijski ukrepi
• Potrebna finančna sredstva, časovni razpored naložb in viri financiranja
• Časovni okvir za načrtovanje in izvajanje do popolnoma funkcionalne življenjske dobe
• Odgovornost za izvajanje in vzdrževanje v ministrskih oddelkih ali drugih institucijah
• Medsebojne povezave z drugimi predlaganimi možnostmi prilagajanja, medsebojna zamenljivost, združljivost
• Referenčni podatki