Kaj pomeni negotovost?

Prilagajanje podnebnim spremembam prinaša izzive nosilcem odločanja, ki se morajo zdaj odločiti, ali in kako bodo dejavnosti, sisteme in sektorje na vseh geografskih ravneh prilagodili spreminjajočemu se podnebju.

Negotovost ni omejena le na podnebne spremembe in prilagajanje nanje. Številna druga znanstvena in politična področja se pri svojem delu soočajo s številnimi negotovostmi. Negotovost je kompleksen koncept, ki ga je mogoče opisati na več načinov, njegovo upoštevanje pri podpori odločanju pa se je sčasoma razvilo. Nekateri pomembni opisi negotovosti vključujejo:

• Stanje nepopolnega znanja, ki je lahko posledica pomanjkanja informacij ali nesoglasja o tem, kar je znano ali celo znano. Lahko ima več vrst virov, od nenatančnih podatkov do dvoumno opredeljenih pojmov ali terminologije ali negotovih projekcij človeškega vedenja. Negotovost je zato mogoče predstaviti s kvantitativnimi merami (npr. funkcija gostote verjetnosti) ali kvalitativnimi izjavami (npr. ki odražajo presojo skupine strokovnjakov) (IPCC AR5 2014).
• stopnja zaupanja, ki jo ima nosilec odločanja glede možnih izidov posameznih odločitev in/ali verjetnosti teh izidov. Razlogi za to pomanjkanje zaupanja lahko vključujejo presojo informacij kot nepopolnih, zamegljenih, netočnih, nezanesljivih, nedokončnih ali potencialno napačnih (Refsgaard idr. 2007).

Kateri so glavni viri negotovosti pri načrtovanju prilagajanja?

Za podporo načrtovanju prilagajanja se lahko uporabijo najrazličnejši viri informacij in podatki. Informacije o preteklem in predvidenem podnebju so ena od več vrst informacij, ki se uporabljajo v podporo načrtovanju prilagajanja. Druge vrste običajno vključujejo informacije, ki izhajajo na primer iz: modeli ocene učinka, pretekle izkušnje z obravnavanjem spremenljivosti in sprememb podnebja, socialno-ekonomske razmere, okvir politike, tržni okvir (za gospodarske akterje) in pričakovanja sprememb v teh okvirih.

Vse informacije, povezane s prihodnjimi razmerami naravnih in družbenih sistemov, imajo negotovosti, ki bi jih uporabniki teh informacij morali poznati. Nekateri glavni viri negotovosti v zvezi z vplivi podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje vključujejo (EEA 2017):

• merilne napake, ki so posledica nepopolnih opazovalnih instrumentov (npr. merilnikov dežja) in/ali obdelave podatkov (npr. algoritmi za ocenjevanje površinske temperature na podlagi satelitskih podatkov);
• napake pri združevanju, ki so posledica nepopolnega časovnega in/ali prostorskega zajetja podatkov;
• Naravna spremenljivost, ki je posledica nepredvidljivih naravnih procesov v podnebnem sistemu (notranja spremenljivost podnebja; npr. atmosferska in oceanska spremenljivost), ki vpliva na podnebni sistem (npr. prihodnji vulkanski izbruhi) in/ali v okoljskih in socialnih sistemih, občutljivih na podnebje (npr. dinamika ekosistemov);
• omejitve modelov (modelov vpliva na podnebje in podnebje), ki izhajajo iz omejene ločljivosti modelov (npr. oviranje izrecne ločljivosti fizike oblakov), nepopolnega razumevanja posameznih komponent zemeljskega sistema (npr. dinamični procesi ledenih plošč) ali njihovih medsebojnih vplivov in povratnih informacij (npr. povratne informacije o podnebnem in ogljičnem ciklu) in/ali nepopolnega razumevanja obravnavanega okoljskega ali socialnega sistema (npr. demografski razvoj na območjih tveganja poplav);
• Prihodnje krivulje emisij (toplogrednih plinov in aerosolov) določajo obseg in stopnjo prihodnjih podnebnih sprememb. Prihodnje ravni emisij so odvisne od demografskega, gospodarskega in tehnološkega razvoja ter od mednarodnih sporazumov za blažitev podnebnih sprememb (zlasti v okviru UNFCCC);
• Prihodnji razvoj nepodnebnih (socialno-ekonomskih, demografskih, tehnoloških in okoljskih) dejavnikov določa, kako določena sprememba podnebja vpliva na okolje in družbo;
• Prihodnje spremembe družbenih preferenc in političnih prednostnih nalog določajo pomen določenega vpliva na podnebje (npr. lokalna ali regionalna izguba biotske raznovrstnosti).

Zakaj je pomembno upoštevati negotovost pri odločanju?

Prilagajanje podnebnim spremembam je zapleten metodološki izziv. Posameznike poziva, naj sprejemajo odločitve s potencialno zelo dolgoročnimi posledicami na podlagi nepopolnega znanja in/ali negotovih informacij o prihodnjih spremembah.

Nekateri razlogi, zakaj je pomembno upoštevati negotovost pri sprejemanju odločitev o prilagajanju, vključujejo (Street in Nilsson 2014):

• Negotovost je neločljivo povezana. Upoštevanje negotovosti je bistven element odločanja, saj je neločljivo povezano z vsemi dokazi in vsemi odločitvami. Je sestavni del podpornih podatkov in informacij, zlasti, vendar ne samo v zvezi s prihodnostjo. Ustrezno vključevanje s tem povezanih negotovosti kot del dokazov zagotavlja boljše razumevanje teh dokazov in lahko poveča njihovo uporabnost v postopkih odločanja;
• Pomembnejše in zanesljivejše odločanje. Priznavanje narave in značilnosti negotovosti ter njihovo odražanje v načinu uporabe povezanih dokazov sta ključna za sprejemanje bolj informiranih, relevantnejših in zanesljivejših odločitev. S priznavanjem in upoštevanjem negotovosti, namesto da bi pričakovali zlahka prepoznavne in deterministične rezultate, postanejo negotovosti bolj obvladljive. Posledično je mogoče oblikovati skladne odločitve in politike;
• Zmanjšajte možnost neustreznega prilagajanja. Nezadostno vključevanje negotovosti povečuje verjetnost, da bo sprejeti ukrep neustrezen, neustrezen ali da bo povečal ranljivost. Pri zanemarjanju negotovosti v bazi znanja obstaja večja verjetnost neustreznega prilagajanja;
• Neupoštevanje negotovosti prikriva tveganja. Neupoštevanje negotovosti lahko ogrozi učinkovito obvladovanje tveganja, saj se tveganja, ki bi izhajala iz vključitve negotovosti, preprosto prezrejo in se ne upoštevajo pri ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Druge glavne teme:

2. Kako se sporočajo negotovosti?

3. Kako upoštevati negotovost?