Kaj pomeni negotovost?

Prilagajanje podnebnim spremembam je izziv za nosilce odločanja, ki se morajo zdaj odločiti, ali in kako bodo dejavnosti, sisteme in sektorje na vseh geografskih ravneh prilagodili spreminjajočemu se podnebju.

Negotovost ni izključno povezana s podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje. Številna druga znanstvena in politična področja se pri svojem delu soočajo s številnimi negotovostmi. Negotovost je kompleksen koncept, ki ga je mogoče opisati na več načinov, njegovo upoštevanje pri podpori odločanju pa se je sčasoma razvijalo. Nekateri pomembni opisi negotovosti vključujejo:

• Stanje nepopolnega znanja, ki je lahko posledica pomanjkanja informacij ali nestrinjanja o tem, kar je znano ali celo znano. Lahko ima več vrst virov, od nenatančnosti podatkov do dvoumno opredeljenih konceptov ali terminologije ali negotovih projekcij človeškega vedenja. Negotovost lahko zato predstavljajo kvantitativna merila (npr. funkcija verjetnostne gostote) ali kvalitativne izjave (npr. ki odražajo presojo skupine strokovnjakov) (IPCC AR5 2014).
• Stopnja zaupanja, ki jo ima nosilec odločanja o možnih izidih posameznih odločitev in/ali verjetnostih teh izidov. Razlogi za to pomanjkanje zaupanja lahko vključujejo presojo informacij kot nepopolnih, zamegljenih, netočnih, nezanesljivih, nedokončnih ali potencialno napačnih (Refsgaard idr. 2007).

Kateri so glavni viri negotovosti pri načrtovanju prilagajanja?

Za podporo načrtovanju prilagajanja se lahko uporabijo najrazličnejši viri informacij in podatki. Informacije o preteklem in napovedanem podnebju so ena od več vrst informacij, ki se uporabljajo v podporo načrtovanju prilagajanja. Druge vrste običajno vključujejo informacije, ki izhajajo iz, na primer: modeli ocene učinka, pretekle izkušnje z obravnavanjem podnebne spremenljivosti in sprememb, socialno-ekonomske razmere, okvir politike, tržni okvir (za gospodarske akterje) in pričakovanja sprememb v teh okvirih.

Vse informacije, povezane s prihodnjimi razmerami naravnih in družbenih sistemov, imajo negotovosti, s katerimi bi se morali uporabniki teh informacij zavedati. Nekateri glavni viri negotovosti, povezani z vplivi podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, vključujejo (EEA 2017):

• napake pri merjenju, ki so posledica nepopolnih opazovalnih instrumentov (npr. merilnikov dežja) in/ali obdelave podatkov (npr. algoritmi za ocenjevanje temperature površja na podlagi satelitskih podatkov);
• napake pri združevanju, ki so posledica nepopolnega časovnega in/ali prostorskega zajetja podatkov;
• Naravna variabilnost, ki je posledica nepredvidljivih naravnih procesov v podnebnem sistemu (notranja variabilnost podnebja; npr. atmosferska in oceanska spremenljivost), ki vplivajo na podnebni sistem (npr. prihodnji vulkanski izbruhi) in/ali okoljske in družbene sisteme, občutljive na podnebje (npr. dinamika ekosistemov);
• omejitve modelov (modelov vpliva na podnebje in podnebje), ki izhajajo iz omejene ločljivosti modelov (npr. oviranje izrecne ločljivosti fizike oblakov), nepopolnega razumevanja posameznih komponent zemeljskega sistema (npr. dinamični procesi ledenih plošč) ali njihovih interakcij in povratnih informacij (npr. povratne informacije o podnebnem in ogljikovem ciklu) in/ali nepopolnega razumevanja obravnavanega okoljskega ali družbenega sistema (npr. demografski razvoj na območjih poplavne ogroženosti);
• Prihodnje krivulje emisij (toplogrednih plinov in aerosolov) določajo obseg in stopnjo prihodnjih podnebnih sprememb. Prihodnje ravni emisij so odvisne od demografskega, gospodarskega in tehnološkega razvoja ter mednarodnih sporazumov za blažitev podnebnih sprememb (zlasti v okviru UNFCCC);
• Prihodnji razvoj nepodnebnih (socialno-ekonomskih, demografskih, tehnoloških in okoljskih) dejavnikov določa, kako določena sprememba podnebja vpliva na okolje in družbo;
• Prihodnje spremembe družbenih preferenc in političnih prednostnih nalog določajo pomen, ki se pripisuje določenemu vplivu na podnebje (npr. izguba biotske raznovrstnosti na lokalni ali regionalni ravni).

Zakaj je pomembno upoštevati negotovost pri odločanju?

Prilagajanje podnebnim spremembam je zapleten metodološki izziv. Posameznike poziva, naj sprejemajo odločitve s potencialno zelo dolgoročnimi posledicami na podlagi nepopolnega znanja in/ali negotovih informacij o prihodnjih spremembah.

Nekateri razlogi, zakaj je pomembno upoštevati negotovost pri odločanju o prilagajanju, vključujejo (Street and Nilsson 2014):

• Negotovost je neločljivo povezana. Upoštevanje negotovosti je bistveni element odločanja, saj je neločljivo povezano z vsemi dokazi in vsemi odločitvami. Je sestavni del podpornih podatkov in informacij, zlasti, vendar ne samo, v zvezi s prihodnostjo. Ustrezno vključevanje s tem povezanih negotovosti kot del dokazov zagotavlja boljše razumevanje teh dokazov in lahko poveča njihovo uporabnost v postopkih odločanja;
• Ustreznejše in zanesljivejše odločanje. Priznavanje narave in značilnosti negotovosti ter njihovo upoštevanje pri uporabi povezanih dokazov sta ključnega pomena za sprejemanje bolje utemeljenih, ustreznejših in trdnejših odločitev. S priznavanjem in upoštevanjem negotovosti, namesto da bi pričakovali zlahka prepoznavne in deterministične rezultate, postanejo negotovosti bolj obvladljive. Posledično je mogoče oblikovati skladne odločitve in politike;
• Zmanjšajte možnosti za slabo prilagajanje. Nezadostno upoštevanje negotovosti povečuje verjetnost, da bodo sprejeti ukrepi neustrezni, neustrezni ali da bodo povečali ranljivost. Pri zanemarjanju negotovosti v bazi znanja obstaja večja verjetnost neustreznega prilagajanja;
• Ignoriranje negotovosti prikriva tveganja. Neupoštevanje negotovosti lahko ogrozi učinkovito obvladovanje tveganja, saj se tveganja, ki bi nastala zaradi vključitve negotovosti, preprosto prezrejo in ne upoštevajo pri ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Druge glavne teme:

2. Kako se sporočajo negotovosti?

3. Kako se soočiti z negotovostjo?