1.5 Prepoznavanje in pridobivanje finančnih sredstev

Finančne omejitve se pogosto navajajo kot ovira pri uvajanju in izvajanju prilagoditvenih ukrepov na lokalni ravni. Vendar sta financiranje in financiranje prilagajanja na voljo in ju je mogoče kombinirati iz različnih virov - mednarodnih, evropskih, nacionalnih in lokalnih, javnih in zasebnih. Dobro poznavanje razpoložljivih možnosti financiranja je pomembno za premagovanje te ovire. Pomembna možnost, ki jo je treba upoštevati, je tudi vključitev prilagajanja v sedanje postopke načrtovanja in obstoječe proračune.

Financiranje prilagajanja se nanaša na denar, ki ga brezplačno zagotovijo javni ali zasebni organi (npr. fundacije) za izvajanje posebnega cilja politike prilagajanja ali dogovorjenega namena, npr. v obliki nepovratnih sredstev. Povračilo zagotovljenega kapitala ni potrebno, vendar obstajajo posebne pogodbene zahteve za zagotovitev, da se sredstva uporabljajo, kot je bilo predvideno. Po drugi strani pa se financiranje nanaša na zagotovitev kapitala z obveznostjo poznejšega odplačila (dolžniški instrument) in običajno povzroči "stroške" - odstotek obresti.  Običajno se zagotavlja kot posojilo ali druga vrsta finančnega instrumenta, običajno s strani finančne institucije.

Financiranje prilagajanja na občinski ravni v Evropi je na voljo prek več instrumentov financiranja EU, nacionalnih, regionalnih in lokalnih skladov ter mednarodnih finančnih institucij in zasebnih donatorskih organizacij:

• Prilagajanje podnebnim spremembam je eno od prednostnih področij programa LIFE. Program zagotavlja sofinanciranje za najboljše prakse ter pilotne in predstavitvene projekte, ki prispevajo k podpiranju prizadevanj za večjo odpornost na podnebne spremembe, zlasti na mestnih območjih.
• Cilj programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je dodeliti 35 % svojega proračuna za odhodke za raziskave, povezane s podnebjem. Zahteva tudi sodelovanje končnih uporabnikov in deležnikov, kar odpira vrata za sodelovanje mest. Leta 2021 mu bo sledil program Obzorje Evropa, ki vključuje tudi tematsko področje o prilagajanju podnebnim spremembam. Leta 2020 je bil objavljen dodaten razpis za evropski zeleni dogovor s temami, pomembnimi za prilagajanje podnebnim spremembam.
• Prilagajanje podnebnim spremembam je vključeno v vse evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI). Med njimi so skupna kmetijska politika (predvsem Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), Kohezijski sklad; Evropski sklad za regionalni razvoj (zlasti prek programa INTERREG),Evropski socialni sklad, ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Za upravljanje teh sredstev v zadevni državi članici so odgovorni nacionalni organi, na katere se je mogoče obrniti za nadaljnje svetovanje.
• Nacionalno in podnacionalno financiranje: Na nacionalni in podnacionalni ravni so lahko na voljo sredstva za načrtovanje in izvajanje prilagajanja, ozaveščanje in krepitev zmogljivosti ali raziskave.
• Financiranje iz zasebnega sektorja: Zasebni sektor je pomemben deležnik pri prilagajanju na tveganja podnebnih sprememb in ima veliko motivacijo za prilagoditvene ukrepe. Prilagoditveni ukrepi zasebnega sektorja temeljijo na: a) motive za zaščito vrednosti, kadar si zasebni akterji prizadevajo zaščititi svoja sredstva in dobavne verige, b) priložnosti za ustvarjanje vrednosti, kadar si zasebni sektor prizadeva zagotoviti prilagoditvene rešitve kot poslovne priložnosti. Lokalne oblasti se zato spodbuja, naj si prizadevajo za sodelovanje z zasebnim sektorjem (na primer prek javno-zasebnih partnerstev), da bi spodbudile financiranje zasebnega sektorja.
• Financiranje prilagajanja se lahko dopolni tudi s posojili  finančnih institucij, kot sta Evropska investicijska banka ali Evropska banka za obnovo in razvoj.
• Občinske zelene/podnebne/trajnostne obveznice se hitro pojavljajo kot instrument za privabljanje financiranja za prilagoditvene ukrepe v mestih. Za vzpostavitev in emisije zelenih obveznic je potrebno tesno sodelovanje s subjekti finančnega trga.
• Poleg tega je zavarovalniški sektor pomemben akter iz zasebnega sektorja, ki lahko zagotovi spodbude za podjetja in gospodinjstva za naložbe v odpornost proti podnebnim spremembam.
• Nekatera mesta so uvedla pristope množičnega financiranja ali zasebnih donacij k prilagajanju, medtem ko državljanske pobude predlagajo prilagoditvene ukrepe na način od spodaj navzgor, ki se nato oglašujejo skupnosti, ki je pripravljena darovati ali posojati sredstva za izvajanje predlaganih ukrepov. Tako majhne posamezne donacije predstavljajo znatna sredstva, ki zadostujejo za izvajanje ukrepov.
• Lastna sredstva gospodinjstev: Zasebna gospodinjstva so pogosto pripravljena zagotoviti odpornost svojih stanovanj in dobro počutje družine z bolj prilagodljivim načrtovanjem svojih stroškov in naložb (npr. naložbe v boljšo izolacijo pri prenovi hiš ali namestitev zbiranja deževnice za zalivanje vrtov v sušnih obdobjih). Ozaveščanje, izobraževanje in spodbude za dregljaje so koristna orodja za spodbujanje naložb zasebnih gospodinjstev. Tudi lokalni organi v nekaterih državah se vračajo k shemam za znižanje davkov ali pristojbin kot spodbudam, npr. z znižanjem pristojbin za meteorne vode, ki jih zaračunavajo lastnikom nepremičnin, če ti vlagajo v ukrepe za zmanjšanje odtekanja deževnice z njihovih nepremičnin v javni drenažni sistem.
• Poleg tega se lahko financiranje, povezano s prilagajanjem, pridobi prek drugih sektorskih mehanizmov financiranja, pri čemer ni nujno, da je označeno kot „financiranje prilagajanja“, vendar lahko še vedno prispeva k ciljem politike prilagajanja.

Priporočljiva sta prožnost ter kombinacija različnih virov financiranja in virov financiranja, zlasti v primerih, ko je težko zagotoviti namenske občinske proračunske vrstice. Poleg tega lahko uporaba nedenarne podpore (glej korak 1.8)zmanjša pritisk na zahteve po financiranju.

Primeri mest po vsej Evropi, ki uspešno uporabljajo ta sredstva in vire financiranja za prilagajanje, so navedeni v nadaljevanju in so podrobno opisani v poročilu Evropske agencije za okolje o financiranju prilagajanja mest. Poročilo vsebuje tudi podroben pregled razpoložljivih sredstev in virov financiranja EU za prilagajanje mest. Glej tudi poglavje 5 poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Urban adaptation in Europe: kako se mesta in kraji odzivajo na podnebne spremembe za dodatne informacije.

Oddelek Konvencije županov o možnostih financiranja omogoča iskanje evropskega financiranja ali programov financiranja, ki ustrezajo potrebam mest podpisnikov. Glej tudi zloženko Konvencije županov z naslovom „Kakofinancirati lokalne podnebne in energetske ukrepe?“in „Inovativnefinančne sheme“,ki vključujeta primere prilagoditvenih ukrepov mest in regij podpisnic Konvencije županov. Na spletnem seminarju Konvencije županov ofinanciranju prilagoditvenih ukrepovso predstavljeni finančni mehanizem Evropske investicijske banke za naravni kapital in izkušnje mest podpisnic o tem, kako financirati prilagoditvene ukrepe na terenu.

Dodatni pregledi razpoložljivih sredstev za prilagajanje v EU so na voljo v razdelku o financiranju Climate-ADAPT ter na spletišču EU za regionalni in mestni razvoj.