1.5 Opredelitev in pridobitev financiranja in financiranja

Finančne omejitve se pogosto navajajo kot ovira za začetek in izvajanje prilagoditvenih ukrepov na lokalni ravni. Vendar so na voljo sredstva in financiranje za prilagajanje, ki jih je mogoče kombinirati iz različnih virov – mednarodnih, evropskih, nacionalnih in lokalnih, javnih in zasebnih. Dobro poznavanje razpoložljivih možnosti financiranja je pomembno za premagovanje te ovire. Pomembna možnost, ki jo je treba upoštevati, je tudi vključevanje prilagajanja v sedanje procese načrtovanja in obstoječe proračune.

Financiranje prilagajanja se nanaša na denar, ki ga brezplačno zagotovijo javni ali zasebni organi (npr. fundacije) za izvajanje posebnega cilja politike prilagajanja ali dogovorjenega namena, npr. v obliki nepovratnih sredstev. Vračilo zagotovljenega kapitala ni potrebno, vendar obstajajo posebne pogodbene zahteve za zagotovitev, da se sredstva uporabijo, kot je bilo predvideno. Financiranje pa se nanaša na zagotavljanje kapitala z obveznostjo kasnejšega odplačila (dolžniški instrument) in običajno povzroči "stroške" - odstotek obresti.  Običajno se zagotavlja kot posojilo ali druga vrsta finančnega instrumenta, ki ga običajno zagotavlja finančna institucija.

Financiranje prilagajanja na občinski ravni v Evropi je na voljo prek več instrumentov financiranja EU, nacionalnih, regionalnih in lokalnih skladov ter mednarodnih finančnih institucij in zasebnih donatorskih organizacij:

• Prilagajanje podnebnim spremembam je eno od prednostnih področij programa LIFE. Program zagotavlja sofinanciranje najboljših praks ter pilotnih in predstavitvenih projektov, ki prispevajo k podpiranju prizadevanj za večjo odpornost na podnebne spremembe, zlasti na mestnih območjih.
• Program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 namerava 35 % svojega proračuna nameniti za odhodke za raziskave, povezane s podnebjem. Zahteva tudi sodelovanje končnih uporabnikov in deležnikov, kar odpira vrata za sodelovanje mest. Leta 2021 mu bo sledil program Obzorje Evropa, ki vključuje tudi tematsko področje o prilagajanju podnebnim spremembam. Leta 2020 je bil objavljen dodaten razpis za evropski zeleni dogovor s temami, pomembnimi za prilagajanje podnebnim spremembam.
• Prilagajanje podnebnim spremembam je vključeno v vse evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) EU. Ti vključujejo SKP (predvsem Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja); Kohezijski sklad; Evropski sklad za regionalni razvoj (zlasti prek programa INTERREG), Evropski socialni sklad; ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Za upravljanje teh sredstev v zadevni državi članici so pristojni nacionalni organi, na katere se je mogoče obrniti za nadaljnje svetovanje.
• Nacionalno in podnacionalno financiranje: Na nacionalni in podnacionalni ravni so lahko na voljo sredstva za načrtovanje in izvajanje prilagajanja, ozaveščanje in krepitev zmogljivosti ali raziskave.
• Financiranje iz zasebnega sektorja: Zasebni sektor je pomemben deležnik pri prilagajanju na tveganja podnebnih sprememb z veliko motivacijo za prilagoditvene ukrepe. Ukrepi prilagajanja zasebnega sektorja temeljijo na: a) razlogi za zaščito vrednosti, kadar si zasebni akterji prizadevajo zaščititi svoja sredstva in dobavne verige, b) priložnosti za ustvarjanje vrednosti, kadar si zasebni sektor prizadeva zagotoviti prilagoditvene rešitve kot poslovne priložnosti. Lokalne oblasti se zato spodbuja, naj si prizadevajo za sodelovanje z zasebnim sektorjem (na primer prek javno-zasebnih partnerstev), da bi spodbudile financiranje zasebnega sektorja.
• Financiranje prilagajanja se lahko dopolni tudi s posojili  finančnih institucij, kot sta Evropska investicijska banka ali Evropska banka za obnovo in razvoj.
• Občinske zelene/podnebne/trajnostne obveznice se hitro pojavljajo kot instrument za privabljanje financiranja za prilagoditvene ukrepe v mestih. Za vzpostavitev in izdajo zelenih obveznic je potrebno tesno sodelovanje s subjekti na finančnem trgu.
• Poleg tega je zavarovalniški sektor pomemben akter v zasebnem sektorju, ki lahko zagotovi spodbude za podjetja in gospodinjstva za naložbe v odpornost proti podnebnim spremembam.
• Nekatera mesta so začela pristope k prilagajanju z množičnim financiranjem ali zasebnimi donacijami, medtem ko državljanske pobude predlagajo prilagoditvene ukrepe od spodaj navzgor, ki se nato oglašujejo skupnosti, ki je pripravljena darovati ali posojati sredstva za izvajanje predlaganih ukrepov. Tako majhne posamezne donacije pomenijo znatna sredstva, ki zadostujejo za izvajanje ukrepov.
• Lastna sredstva gospodinjstev: Zasebna gospodinjstva so pogosto pripravljena zagotoviti odpornost svojih stanovanj in dobro počutje družine z načrtovanjem svojih stroškov in naložb na bolj prilagodljiv način (npr. z vlaganjem v boljšo izolacijo pri prenovi hiš ali namestitvijo zbiranja deževnice za zalivanje vrtov v sušnih obdobjih). Spodbude za ozaveščanje, izobraževanje in spodbujanje naložb so koristna orodja za spodbujanje naložb zasebnih gospodinjstev. Lokalni organi v nekaterih državah kot spodbudo uporabljajo tudi sheme za znižanje davkov ali pristojbin, npr. znižanje pristojbin za padavinske vode, ki jih zaračunavajo lastnikom nepremičnin, če ti vlagajo v ukrepe za zmanjšanje odtekanja deževnice iz svojih nepremičnin v javni drenažni sistem.
• Poleg tega se lahko financiranje, povezano s prilagajanjem, pridobi prek drugih sektorskih mehanizmov financiranja, pri čemer v tem primeru ni nujno označeno kot „financiranje prilagajanja“, vendar lahko še vedno prispeva k ciljem politike prilagajanja.

Priporočljiva sta prožnost ter kombinacija različnih virov financiranja in virov financiranja, zlasti v primerih, ko je morda težko zagotoviti namenske občinske proračunske vrstice. Poleg tega lahko uporaba nedenarne podpore (glej korak 1.8) zmanjša pritisk na potrebe po financiranju.

Primeri mest po vsej Evropi, ki uspešno uporabljajo te vire financiranja za prilagajanje, so navedeni v nadaljevanju in so podrobno opisani v poročilu Evropske agencije za okolje o financiranju prilagajanja mest. Poročilo vsebuje tudi podroben pregled razpoložljivih sredstev in virov financiranja EU za prilagajanje mest. Glej tudi poglavje 5 poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Urban adaptation in Europe: kako se mesta in kraji odzivajo na podnebne spremembe za več informacij.

Oddelek Konvencije županov o možnostih financiranja omogoča iskanje evropskih programov financiranja, ki ustrezajo potrebam mest podpisnikov. Glej tudi brošuro Konvencije županov z naslovom „Kako financirati lokalne podnebne in energetske ukrepe?“in „Inovativne finančne sheme“, ki vključujejo primere prilagoditvenih ukrepov mest in regij, podpisnic Konvencije županov. Na spletnem seminarju Konvencije županov o financiranju prilagoditvenih ukrepov so predstavljeni finančni mehanizem Evropske investicijske banke za naravni kapital in izkušnje mest podpisnic o tem, kako financirati prilagoditvene ukrepe na terenu.

Dodatni pregledi razpoložljivih sredstev za prilagajanje v EU so na voljo v oddelku Climate-ADAPT o financiranju ter na spletišču EU za regionalni razvoj in razvoj mest.