Razsoljevanje

V skladu z zakonodajo EUni formalnega postopka posvetovanja za izgradnjo obrata za razsoljevanje, kerpresoja vplivovna okolje ni obvezna. Na ravni držav se lahko sodelovanje deležnikov pri projektih razsoljevanja zahteva s posebno veljavno nacionalno zakonodajo ali aktivira z neformalnimi postopki, npr. za skupno opredelitev najboljše lokacije obrata.

Razsoljevanje je še vedno najbolj energetsko intenzivna metoda čiščenja vode in da bi se izognili slabemu prilagajanju, jo je treba kombinirati z uporabo obnovljivih virov energije in povečanjem učinkovitosti pri porabi energije. 

Potrebe po električni energiji se razlikujejo glede na tehnologijo razsoljevanja, slanost vodnega vira in želeno stopnjo čistosti razsoljene vode na koncu obdelave. Na splošno imajo tehnologije razsoljevanja membran, kot je reverzna osmoza (RO), nižje potrebe po energiji kot toplotne tehnologije, kot je večstopenjska bliskavica (MSF). Sistemi MSF zahtevajo približno 83–84 kWh/m3 energije, medtem ko obsežni sistemi RO zahtevajo 3–5 kWh/m3 za slano vodo in 0,5–2,6 kWh/m3 za somornico (Olsson, 2012 in Magagna idr.,2019). Zato so operativni stroški visoki. Mednarodna agencija za energijo je ocenila, da naj bi se na svetovni ravni poraba energije pri razsoljevanju do leta 2040 zaradi povečanega povpraševanja po sladki vodi povečala za osemkrat (Mednarodnaagencija za energijo, 2016). 

Raziskave se osredotočajo na povečanje energetske učinkovitosti procesa razsoljevanja in na povečanje uporabe čiste energije. Prakse, ki združujejo razsoljevanje z obnovljivimi viri energije, vključujejo: 

• Kombinacija razsoljevanja in proizvodnje toplotne energije, pri čemer se odpadna toplota iz elektrarne uporablja kot vir toplote za postopek razsoljevanja. 
• Razsoljevanje na sončni pogon; ta možnost je še posebej primerna za bolj suhe in sončne regije, kot so Bližnji vzhod, severna Afrika in sredozemska Evropa. Julija 1988 je bil v raziskovalnem centru za sončno energijo Plataforma Solar de Almería na jugovzhodu Španije (García-Rodríguezin Gómez-Camacho, 2001)vzpostavljen prvi sistem destilacije zveč učinki sončne energije. 
• razsoljevanje z vetrom; na primer na grškem otoku Milos, kjer od leta 2007 deluje enota za razsoljevanje, ki temelji na vetru. Enota ima zmogljivost 3000 m3/ dan. 
• obrati zarazsoljevanje, ki se napajajo z energijo iz morja; za Zelenortske otoke ob zahodni obali Afrike je na primer načrtovan sistem za razsoljevanje z valom. Proizvajalec trdi, da bo tako imenovana tovarna Wave20 proizvedla pitno vodo za tretjino cene konvencionalnih sistemov. 
• obrati zarazsoljevanje, ki uporabljajo geotermalno energijo; ta vir energije lahko proizvaja električno energijo in toploto, zaradi česar je primeren za toplotno razsoljevanje in reverzno osmozo. Projekt na otoku Milos (Grčija) je dokazal sposobnost preživetja geotermalne energije za razsoljevanje, pri čemer je lokalnaskupnost z zelo nizkimi stroški proizvedla 1920 m3sladke vode na dan. 

Izpustislanice lahko negativno vplivajo na lokalne morske ekosisteme, saj povečujejo raven slanosti v morski vodi. Slanica, pridobljena s postopkom razsoljevanja, vsebuje kemikalije, uporabljene v fazi predobdelave. Ker je slanica težja od običajne morske vode, se kopiči na morskem dnu in ogroža vrste, ki so občutljive na raven slanosti. (Evropskaagencija za okolje, 2012). Raziskave raziskujejo najboljši način za reševanje ali zmanjšanje okoljskih problemov, ki jih povzročata odvajanje in upravljanje slanice. Projekt LIFE ZELDAje na primer pokazal tehnično in ekonomsko izvedljivost strategij upravljanja s slanico, ki temeljijo na uporabi elektrodializne metateze (EDM) in dragocenih postopkov predelave spojin, s končnim ciljem doseči postopek ničelnega tekočega izpusta (ZLD). Slanica se lahko pretvori tudi v kemikalije, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v samem procesu razsoljevanja (Kumar idr., 2019). 

Glavni povzročitelji stroškov so uporabljena tehnologija, stroški energije, velikost in konfiguracija obrata, kakovost napajalne vode in razsoljene vode ter zahteve glede okoljske skladnosti. Večina teh dejavnikov je vezanih na lokacijo. Pomembni so tudi stroški prenosa in distribucije vode ter stroškovne prednosti za obrate v bližini obale in na nizko ležečih zemljiščih (zaradi manjših potreb po energiji za prevoz navzgor; 100-metrska vertikalna dvižna ploščad je približno tako draga kot 100-kilometrski vodoravni prevoz). 

Na splošno so tehnologije toplotnega razsoljevanja, zlasti obrati MSF, kapitalsko intenzivnejše kot SWRO. Vendar so stroški vzdrževanja in obratovanja obratov SWRO za vsako enoto proizvodnje dvakrat višji od stroškov obratov MSR in trikrat višji od stroškov obratov MED. Za obe tehnologiji, zlasti pa za termoelektrarne, je energija daleč največja posamezna postavka ponavljajočih se stroškov. Kakovost izvirske vode (kot so slanost, temperatura in elementi biološkega obraščanja) vpliva na stroške, učinkovitost in trajnost, pa tudi na kakovost vode, ki jo je mogoče doseči s postopkom razsoljevanja. 

V sporočilu „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“ iz leta 2007 in pozneje v načrtu za varovanje evropskih vodnih virov (2012) je predlagana hierarhija ukrepov za vodo,pri čemer se upošteva, da bi bilo treba alternativno oskrbo z vodo z razsoljevanjem uporabiti kot zadnjo možnost,ko bo izčrpano drugo izboljšanje učinkovitosti povpraševanja in proizvodnje. Namen sporočila o učinkoviti rabi virov (COM(2011)21) je oblikovati okvir za politike, ki bodo podpirale prehod na nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri. Razsoljevanje je omenjeno kot možnost, ki zagotavlja rešitev zatežavez oskrbo z vodo, vendar lahko poveča porabo fosilnih goriv inemisijetoplogrednih plinov, če se ne napaja zenergijo iz obnovljivih virov. EU si prizadeva, da bi bila do leta 2050 podnebno nevtralna – gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Ta cilj je v središču evropskega zelenega dogovora in v skladu z zavezo EU svetovnim podnebnim ukrepom v okviru Pariškega sporazuma. Za to bo potreben prehod na obrate za razsoljevanje, ki temeljijo na energiji iz obnovljivih virov, z večjo energijsko učinkovitostjo. 

Čas izvajanja obratov za razsoljevanje običajno traja od3do 6 let, vključno z vsemi fazami od načrtovanja do delovanja. 

Življenjska doba je spremenljivain odvisna od uporabljene tehnologije; Na primer, membrane je treba zamenjati vsakih 2-3 let.