Podnebne obveznice za financiranje ukrepov za prilagajanje mest za zmanjšanje toplotnega stresa v Parizu v Franciji

Zaradi podnebnih sprememb se Pariz sooča s povečanjem povprečnih dnevnih temperatur, pa tudi s številom vročih, zelo vročih in izjemno vročih dni in vročinskih valov. Vročinski val leta 2003 je imel uničujoč vpliv na Francijo, kar je povzročilo skoraj 15.000 smrti zaradi vročine. Poletje 2003 bi lahko v skladu s podnebnimi napovedmi leta 2050 postalo običajno poletje, zato je bil v odziv na to pripravljen pariški načrt za vročinske valove. Toplotni stres je zato pomembno vprašanje za mesto Pariz. Izvajajo se ukrepi za njegovo preprečevanje, kot so zeleni vrtovi, parki in strehe ter uporaba vode za hlajenje. V študiji iz leta 2012, ki jebila revidirana leta 2015, je regija Météo-France opozorila na trend pogostejših suš z manjšimi poletnimi padavinami, manjšim pretokom reke Sene in večjim tveganjem kmetijske suše v regiji Île-de-France. To lahko vpliva na oskrbo s pitno vodo iz površinskih voda. Nedavne študije so do neke mere potrdile te projekcije, vendar so tudi ugotovile, da bi lahko bili obeti za Francijo in zlasti Pariz slabši, kot je bilo sprva predvideno. Nedavne napovedi CNRS (Centre National de la Recherche Scientifique), ki temeljijo na metodologiji iz najnovejšega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe, kažejo na konkretno možnost višjih temperatur v Franciji v primerjavi s prejšnjimi ocenami. Glede na sedanje trende emisij ogljika bodo povprečne temperature za 3,8 °C višje kot na začetku 20. stoletja. Podobno je bilo v poročilu, ki ga je naročilo mesto Pariz in je bilo objavljeno septembra 2021, ugotovljeno, da bi se lahko mesto do leta 2085 zlahka soočilo z vztrajnimi vročinskimi valovi, z več kot 34 dnevi na leto s povprečno dnevno temperaturo nad 30 ° C in 35 tropskimi nočmi na leto s povprečno dnevno temperaturo nad 20 ° C in najvišjimi poletnimi temperaturami okoli 50 stopinj. Isto poročilo navaja zmerno povečanje padavin v zimskem času do leta 2085 in 10 % bolj suho poletje v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

Cilj pariške podnebne obveznice je financiranje energetsko-podnebnih projektov, ki zajemajo štiri glavne cilje pariškega akcijskega načrta za podnebno energijo: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti, proizvodnja obnovljive in/ali predelane energije ter prilagajanje podnebnim spremembam. Namen pariške prilagoditvene strategije, ki je eden od operativnih dokumentov pariškega akcijskega načrta za podnebje in energijo, je pripraviti mesto na prihodnje podnebne spremembe ter na prihodnje pomanjkanje nekaterih virov, kot so voda, energija, hrana in biotska raznovrstnost. To se kaže v štirih glavnih ciljih:

• zaščititi Parižane pred ekstremnimi podnebnimi dogodki;
• zagotavljanje oskrbe z vodo, hrano in energijo;
• živeti s podnebnimi spremembami: bolj trajnostno načrtovanje mest;
• spodbujanje novih življenjskih slogov in krepitev solidarnosti.

Cilj obeh projektov prilagajanja, ki se izvajata v okviru podnebne obveznice, je zmanjšati učinek toplotnega otoka v mestih in povečati toplotno udobje v mestu, kar je v glavnem povezano s ciljipariškestrategije za prilagajanje. Leta 2018 se je začel izvajati nov teritorialni načrt za podnebno energijo v zraku, da bi Pariz do leta 2050 postal ogljično nevtralen in odporen kapital. Ukrepi, ki se financirajo prek podnebne obveznice, so skladni z načrtom, v katerem je celoten oddelek namenjen ukrepom za „ozelenitev Pariza“. Skladen je tudi s širšo pariško strategijo za odpornost iz leta 2017. Ta strategija zavzema širše stališče glede odpornosti (ki obravnava vse vrste prihodnjih groženj in ranljivosti, vključno s podnebnimi grožnjami). 

Podnebna obveznica

Zelena (podnebna) obveznica je obveznica, ki jo izda vlada (lokalna, regionalna ali nacionalna) ali gospodarski subjekt, da bi zbrala finančna sredstva za projekte ali programe, povezane z blažitvijo podnebnih sprememb ali prilagajanjem nanje. Obveznica je navsezadnje posojilo: imetnik obveznice je posojilodajalec (upnik), izdajatelj obveznice je posojilojemalec (dolžnik), v tem primeru mesto Pariz. Obveznice posojilojemalcu zagotavljajo zunanja sredstva za financiranje dolgoročnih naložb. Izdajatelj imetnikom dolguje dolg in jim je glede na pogoje obveznice dolžan plačati obresti (kupon) in pozneje odplačati glavnico. Obveznice so tehtane s tveganjem in imajo običajno bonitetno oceno na podlagi kreditne sposobnosti izdajatelja. Z njimi se lahko trguje, če to dopuščajo tržni pogoji, na mednarodnih sekundarnih trgih obveznic.

Leta 2015 je mesto Pariz v okviru zaveze, sprejete v okviru pariškega podnebnega in energetskega akcijskega načrta, razvilo koncept podnebnih obveznic. Transakcija v višini 300 milijonov EUR je bila zaključena novembra 2015.

Mesto Pariz jepodnebno obveznico dojemalo kot zanimiv in dobičkonosen mehanizem za financiranje javnih projektov, saj je namenjena najrazličnejšim profilom vlagateljev. Običajno je malo vlagateljev zainteresiranih za obveznice, ki so povezane le s podnebjem in ne dajejo jasnih obetov v smislu donosnosti naložbe. Dejstvo, da obveznica spoštujeuredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, zagotavlja, da izpolnjuje merila, ki jih zahtevajo tisti, ki jih zanimajo trajnostne naložbe: zlasti zahteva preglednost. Preglednost se zagotavlja z letnim poročanjem, pri čemer mora izdajatelj utemeljiti dodelitev denarja projektom, ki izpolnjujejo določena merila. Postopek in poročanje pregleda nefinančna bonitetna agencija Vigeo, s čimer vlagateljem zagotovi pravilno uporabo njihovih sredstev. V primeru podnebne obveznice, ki jo je izdalo mesto Pariz, je preglednost priložnost, da mesto podvomi o notranjih praksah in jih po potrebi izboljša. Podnebna obveznica prispeva tudi k poudarjanju političnih prednostnih nalog z razvrščanjem naložb.

Izbor projektov, ki bodo vključeni v obveznico, je upravljala podporna služba za upravljanje financ (SGF) mesta v polnem sodelovanju s pariško agencijo za urbano ekologijo (AEU), ki jo je nadziral Vigeo. Seznam projektov, med katerimi lahko izbirate, je bil določen na začetku vsakega volilnega obdobja. Po vsakih volitvah novi župan predstavi svojo politično usmeritev pariškemu svetu v odobritev. Ta usmeritev se finančno odraža v naložbenem programu (ki opredeljuje politične prednostne naloge in pobude) in ustreznih projektih. Izbirni postopek med temi projekti združuje merila, ki jih predlaga SGF, in merila, ki se običajno uporabljajo za družbeno odgovorne naložbe.

• Občinska notranja merila: Da bi bil projekt upravičen do financiranja s podnebnimi obveznicami, mora predvsem prispevati k (enemu od) štirih ciljev akcijskega načrta za podnebje in energijo.
• „Načela za zelene obveznice“ in operativna merila: Tako kot za vsako drugo zeleno obveznico tudi za podnebno obveznico veljajo „načelazelene obveznice“ pariškega predstavniškega urada (ICMA). Poleg tega SGF in AEU po predizboru projektov v skladu z zgoraj opisanimi merili opravita nadaljnji izbor in organizirata sestanke z vodji projektov, predstavniki AEU in Vigeo, da se ta izbor izpopolni. Cilji tega koraka v postopku so:
• Pridobite natančne informacije o vsakem projektu (npr. kaj točno bo storjeno, natančnejša dodelitev proračunskih sredstev, načrtovanje projekta, metode spremljanja). Preverite, ali se vsak vidik (okoljski, socialni, upravljavski) projekta ujema z „uporabo prihodkov“, ki opredeljuje upravičene kategorije projektov (v skladu z „načeli zelenih obveznic“ (GBP)). Preverite, ali so vsi vidiki projekta združljivi s pravili likvidnosti in projektnega vodenja.
• Preveriti, da vsak izbrani projekt vsebuje dejanske in večinoma merljive okoljske koristi ter da različne službe in/ali AEU (akreditirana za ocenjevanje emisij ogljika) izvajajo ali lahko izvajajo postopke in instrumente za merjenje.
• Vzpostaviti okvir, ki bo odražal kazalnike in podnebne koristi, h katerim je zavezano mesto Pariz.

Projekt v okviru podnebne obveznice se ne bi smel nujno izvajati v Parizu, če mesto Pariz neposredno plačuje stroške projekta in glavnega izvajalca.

Mesto Pariz se je leta 2017 na podlagi podnebne obveznice odločilo razviti nov „okvir za trajnostne obveznice“, da bi imelo prožno platformo za izdajanje podnebnih, socialnih ali trajnostnih obveznic. Ta obveznica je bila vsako leto ponovno izdana v obdobju 2020–2023, da bi se podprl širok nabor projektov, ki se ukvarjajo s trajnostnostjo.

Mesto Pariz vsakoleto, vsaj do polne dodelitve, zagotovi namensko poročanje o vseh obveznicah, izdanih v okviru podnebne obveznice in trajnostnih obveznic. Napredek katerega koli ukrepa, podprtega z obveznicami, se spremlja s posebnimi kazalniki. Za projekte prilagajanja, financirane z obveznicami (glej spodaj), sta izbrana kazalnika število zasajenih dreves in površina (hektar) ustvarjenih novih zelenih površin.

Projekti prilagajanja

Podnebna obveznica je podprla dva projekta prilagajanja: sajenje 20.000 dreves in ustvarjanje 30 hektarjev novih parkov. Rok za dokončanje projektov prilagajanja je bil leto 2020.

Nova drevesa so bila posajena v središču Pariza (poleg že obstoječih dveh gozdov zunaj Pariza), na ulicah in javnih objektih, kot so šolska igrišča, gimnazije itd.

Novi parki so bili ustvarjeni tako v urbanih območjih obnove Pariza, kjer je največji potencial za velika območja parkov, kot tudi v nekaterih že obstoječih soseskah Pariza, kjer se lahko lokalni kraji spremenijo v majhne lokalne parke za prebivalce. Park Martin Luther King v urbani coni Clichy Batignolles (severozahodno od Pariza, 17. okrožje), ki je bil prvič odprt leta 2008, je bil leta 2014 in 2018 razširjen, s čimer se je njegova skupna površina povečala na 10 ha. Vendar so samo podaljšanja iz let 2014 (2,2 ha) in 2018 (3,5 ha) izpolnjevala pogoje za cilj 30 ha podnebne obveznice.

Do konca leta 2018 se je izkazalo, da je izvajanje obeh projektov še vedno nepopolno. Glede na poročanje o podnebnih obveznicah iz leta 2018 je bilo od 30 novih hektarjev zelenih površin zagotovljenih 10,93 hektarja, od načrtovanih 45 milijonov EUR pa je bilo dejansko vloženih 15,5 milijona EUR. Od 20.000 dreves, ki naj bi jih posadili, je bilo dejansko posajenih 11690. Od načrtovanih 15 milijonov EUR je bilo dejansko vloženih 4,7 milijona EUR.

Vendar se je sajenje dreves nadaljevalo iz drugih virov financiranja. Leta 2020 je bilo v okviru trajnostne obveznice mesta Pariz (nove obveznice, ki je bila uvedena leta 2017 in ponovno izdana vsako leto v obdobju 2020–2023 za podporo širokemu naboru trajnostnih projektov) 14,14 milijona EUR dodeljenih projektu s površino 30 hektarov, 1,32 milijona EUR pa projektu z 20 000 drevesi, pri čemer je bilo posajenih skoraj 8 novih hektarov zelenih površin in 3080 novih dreves.

Nazadnje, cilj je bil dosežen v začetku leta 2021, pri čemer je do zamude prišlo predvsem zaradi omejitev gibanja in omejitev gibanja, ki so jih povzročile pandemije COVID-19.

Vzdrževanje parkov in dreves pokriva samo mesto in ne naložbe v podnebne obveznice, saj to ni dovoljeno.

Podnebna obveznica

Pariško podnebno obveznico je izdalo mesto Pariz kot skupno pobudo oddelka za finance in javna naročila (DFA) ter oddelka za parke in okolje v Parizu, čeprav so bili vključeni vsi oddelki. Podnebna obveznica je bila prva izdaja, ki jo je mesto izdalo v skladu z načeli zelene obveznice. Zato je izdajanje obveznic nadzorovalo podjetje Vigeo, ki je predložilo mnenje druge strani, ki je bilo potrebno za zagotovitev vlagateljem, da so vlagali v obveznico, ki je izpolnjevala njihove cilje, zlasti GBP.

Družbe Credit Agricole CIB, HSBC in Societé Generale CIB so delovale kot skupni vodilni upravljavci takega poslovanja. Te banke so bile izbrane s konkurenčnimi razpisnimi postopki za vodenje mesta Pariz v postopku. Na ta način se lahko mesto Pariz zanese na svoje strokovno znanje o pričakovanjih vlagateljev (npr. za potrditev uporabe prihodkov, okvira in izbire projektov te obveznice), njihovih omrežnih in trženjskih storitvah (odnosi z mediji, pomoč pri organizaciji informacijskih kampanj itd.).

Kar zadeva financiranje, je bila pariška podnebna obveznica zelo uspešna: uspelo je privabiti veliko število vlagateljev, več kot je bilo pričakovano, z dovolj vlogami v začetni fazi za kritje 475 milijonov EUR za financiranje obveznice, pri čemer je sodelovalo 30 vlagateljev. Obveznico podpirajo predvsem domači vlagatelji (83 %), vendar je mestu Pariz uspelo razširiti svojo bazo vlagateljev na mednarodne institucionalne račune, zlasti v Beneluks (9 %), Švico (3 %) in nordijske države (3 %). Levji delež trgovine so kupili zavarovalnice in pokojninski skladi (51 %), sledili pa so jim upravitelji premoženja (49 %).

V okviru mestne uprave so bile oblikovane ekipe za izvajanje projektov pod okriljem, pri čemer je bil oddelek za zelenje mesta odgovoren za izvedbo prilagoditvenih ukrepov. Oddelek za zelenje je bil razdeljen na štiri delovne enote za različne dele Pariza, kar je zagotovilo približno enako porazdelitev dreves in parkov na območju Pariza.

Projekti prilagajanja, podprti z obveznico, so bili ob izdaji obveznice že odobreni ter bi se v vsakem primeru financirali in izvajali. Vendar je obveznica znatno pripomogla k finančnemu bremenu teh projektov.

Strategija prilagajanja

Ukrepa prilagajanja, ki se financirata z zeleno podnebno obveznico, sta umeščena v okvir pariške strategije za prilagajanje in pariškega akcijskega načrta za podnebje, ki sta sledila sodelujočemu procesu. Priprava strategije je temeljila na obsežnih raziskavah (v sodelovanju z Météo-France) o prednostih in slabostih Pariza pri obravnavanju vplivov podnebnih sprememb ob upoštevanju pomanjkanja virov; strategija je bila razvita v sodelovanju z več kot sto pariškimi deležniki. Pri razvoju strategije so bili upoštevani tudi predlogi za ukrepanje, ki so jih predložili vsi departmaji mesta Pariz, in javno posvetovanje o prilagajanju podnebnim spremembam, ki je potekalo leta 2015.

Ozelenitev mesta je zelo dobro znana prednostna naloga Parižanov, saj se dosledno uvršča med najpomembnejše prednostne naloge za projekte, predlagane v okviru participativnih proračunov mesta (tj. delež skupnega letnega proračuna, namenjen izvajanju ukrepov, ki so jih predlagali Parižani). Zelo priljubljena je bila na primer kampanja „Duvert près de chez moi“(„zelena ob kraju, kjer živim“), v okviru katere so lahko Parižani predlagali zelene kraje (npr. posadili drevo, ustvarili zeleno steno). Prejetih je bilo več kot 4 000 predlogov za mesta, 209 območij pa je bilo izbranih za ozelenitev do leta 2020.

Del načrtov za nove parke in drevesa je že dolgo obstajal in čakal, da bodo finančna sredstva na voljo za njihovo izvajanje. Zamisel o podnebni obveznici je že več let prisotna na oddelku za okolje mesta Pariz. Čas je bil pravi, ko je v Parizu potekala konferenca COP21, ki je omogočila, da je podnebna obveznica postala resničnost. V nadaljevanju so navedene pomembne točke, ki jih je treba upoštevati pri vsaki pobudi za zelene ali podnebne obveznice:

• Izdajanje zelenih ali podnebnih obveznic je dolgotrajen proces. Izbira projektov, ki ustrezajo številnim merilom, zahteva veliko človeških virov in časa. To bi bilo morda težje organizirati v manjših upravah. Prednost je v tem, da ustvarja resnično notranjo sinergijo med investitorji in projektnimi tehničnimi vodji.
• Preglednost in odgovornost sta ključni za ta proces, ki lahko pomeni drugačno delovno organizacijo ali zahteva nove postopke ali orodja (na primer za spremljanje proračuna). Prav tako stanejo denar; pridobiti nefinančno bonitetno oceno, najeti podporo za vzpostavitev in upravljanje obveznice, zaposliti namensko ekipo itd. Poleg tega mora izdajatelj zelene ali podnebne obveznice poročati o podnebnih koristih. Pariz ima notranje strokovno znanje v okviru Agencije za urbano ekologijo (AEU), ki je akreditirana za ocenjevanje ogljika, če pa to strokovno znanje ni na voljo interno, ga bo treba naročiti zunaj.
• Vključevanje neodvisnih svetovalcev, sektorskih strokovnjakov in bankirjev je ključni dejavnik za razvoj privlačne zelene obveznice. Poleg tega je bistveno, da lokalne oblasti pridobijo pomembne izkušnje na zelenih finančnih trgih in razumejo, kaj vlagatelji pričakujejo ali cenijo.

Za Pariz je to dobro delovalo v zvezi z uporabljeno metodologijo (jasen finančni okvir, strokovni vodje projektov, povezani z različnimi naložbenimi linijami, dobro strukturirana uporaba prihodkov, pogosto poročanje), sodelovanjem (vključevanje vseh ustreznih akterjev, vključno z zunanjimi, z jasnimi odgovornostmi v proces) in usklajevanjem s strani finančnega urada. Mesto ni imelo vsega potrebnega znanja in virov v hiši, vendar so vedeli, kje jih dobiti, in ta prispevek se je izkazal za zelo dragocenega. Pariz ima na primer učinkovito mrežo z bančniki, ki temelji na utrjenih poslovnih odnosih. Zato je ključnega pomena, da se vzpostavijo povezave med različnimi akterji z različnimi znanji in spretnostmi. Če takih povezav ne bi bilo, bi bila uvedba zelene obveznice lahko zahtevnejša.

Nazadnje, še en pomemben dejavnik uspeha je bila ocena Vigea. Pariz je ocenil kot vodilnega v sektorju podnebnih obveznic (prvo mesto med lokalnimi oblastmi), s čimer je Pariz postal privlačen za vlagatelje.

Zaradi uspeha prve obveznice (izdane leta 2015) je mesto Pariz pobudo ponovilo in nadgradilo z izdajo trajnostne obveznice mesta Pariz (glej rešitve).

Skupna vrednost pariške podnebne obveznice znaša 300 milijonov EUR (kar pomeni, da več kot tretjina začetnih vlog vlagateljev ni mogla biti sprejeta) in prinaša 1,75-odstotno letno obrestno mero. Obveznica je razčlenjena na naslednji način: 120 milijonov evrov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 115 milijonov evrov za energetsko učinkovitost, 5 milijonov evrov za proizvodnjo obnovljive in/ali predelane energije ter 60 milijonov evrov za prilagajanje podnebnim spremembam. Podnebne obveznice se lahko vsako leto obnovijo, kar omogoča nova sredstva za več projektov.

Pričakovani stroški zasaditve 20 000 dreves so skupaj znašali 18 milijonov EUR, medtem ko so ocenjeni stroški za izgradnjo novih parkov znašali 67 milijonov EUR. Oba ukrepa sta bila delno financirana s podnebno obveznico in delno neposredno iz proračuna mesta za ozelenitev. Ta proračun za ekologizacijo je določen neodvisno od strategije prilagajanja. V okviru sedanje obveznice (2023) ni posebnega proračuna za prilagajanje, razen proračuna za raziskave. Vendar bo nov proračun za podnebno politiko, vključno s prilagajanjem, sprejet spomladi 2024 v okviru revizije pariškega akcijskega načrta „Climate & Energy Action Plan“. Vzdrževanje parkov in dreves plačuje mesto Pariz.

Projektiprilagajanja ne bodo prinesli neposrednih finančnih koristi, ki bodo pomagale povrniti stroške vlagateljem. Vendar mesto Pariz pričakuje, da bo s projekti za blažitev podnebnih sprememb, ki jih zajema obveznica, in v okviru pariškega akcijskega načrta za podnebje in energijo zmanjšalo svojo porabo energije in s tem ustvarilo dodatne prihodke za mesto. Ker prihodkov ni dovoljeno nameniti za posebne odhodke (pravilo o nedodelitvi), se ti prihodki ne bodo uporabili neposredno za plačilo obresti vlagateljem v obveznico in vračilo celotnega izposojenega zneska ob koncu trajanja obveznice. Ta sredstva bodo izplačana iz občinskega proračuna.

Širše gledano povečanje zelenih površin v mestu s to vezjo prinaša številne dodatne koristi za blaginjo njenih prebivalcev. Kot je navedeno v novem pariškem akcijskem načrtu „Climate & Energy Action Plan“ (str. 64), je „ozelenitev Pariza bistvena za povečanje biotske raznovrstnosti, hkrati pa zagotavlja številne dodatne koristi za pariški ekosistem: hladnejše temperature, senca, absorpcija vode, upočasnjevanje poplav in lovljenje prahu ter polepšanje mesta in ustvarjanje prostorov za sprostitev in celo proizvodnjo hrane“.

V skladu s poročanjem o obveznicah za trajnostnost zasaditev 20 000 dreves ustreza 14 600 tonam CO₂ v življenjski dobi na novo zasajenih dreves.

Podnebna obveznica je v skladu s pariškim akcijskim načrtom „Climate & Energy Action Plan“ in pariško prilagoditveno strategijo, ki tvorita politiko in pravno podlago za obveznico, ter pariško strategijo za odpornost iz leta 2017. Pariški akcijski načrt „Climate & Energy Action Plan“, sprejet leta 2007, je bil prvič posodobljen leta 2012 (s sprejetjem glavnih smernic pariškega akcijskega načrta za podnebje in energijo, ki ga je soglasno odobril Pariški svet), nato pa leta 2018. Priprava takega načrta je določena v členu 75 zakona z dne 12. julija 2009 o zavezi Francije za okolje, ki določa, da morajo do 31. decembra 2012 vsi organi z več kot 50 000 prebivalci sprejeti lokalni podnebni in energetski načrt (PCET), ki je združljiv z regionalno strategijo za podnebje, zrak in energijo (SRCAE), sprejeto na regionalni ravni. Pariški akcijski načrt za podnebje in energijo določa splošne smernice za podnebje in energijo za Pariz in je razdeljen na različne operativne dokumente, vključno s pariško prilagoditveno strategijo. Strategija prilagajanja je časovni načrt za prilagajanje in vsebuje 30 ciljev, ki se uporabljajo v 35 ukrepih.  Med drugim si prizadeva olajšati dostop do osvežilnih površin poleti, ohladiti mesto med najvišjimi temperaturami, tako da noben Parižan ne bi smel biti več kot 7 minut hoje od kraja, da se sprostite z vodo in zelenjem.

Podnebna obveznica je skladna z „načelizelene obveznice“,vkaterih je navedeno, da: „Zeleni projekti so opredeljeni kot projekti in dejavnosti, ki bodo spodbujali napredek pri okoljsko trajnostnih dejavnostih, kot jih je opredelil izdajatelj in so v skladu z njegovim projektnim postopkom za ocenjevanje in izbiro. Upravljanje prihodkov iz zelenih obveznic bi moralo biti sledljivo znotraj organizacije izdajateljice, izdajatelji pa bi morali vsaj enkrat letno poročati o uporabi prihodkov. Pariški župan je pristojnim podžupanom pisno naročil, naj izvedejo ukrepe, povezane s podnebno obveznico.

Mesto Pariz je odgovorno za plačilo obresti in celotno odplačilo ob koncu trajanja obveznice. Podnebna obveznica je del pariške srednjeročne obveznice Euro Medium Term Note (ETMN) in se zato šteje za klasično izdajo obveznic. Če obresti ali celotnega povračila ni mogoče plačati ali je odloženo, se uporabljajo pravila osnovnega prospekta (dokument, ki vključuje vse informacije za vlagatelje, da lahko na podlagi prejetih informacij ocenijo svojo naložbo). Poleg tega je skupina imetnikov obveznic izbrala predstavnika, ki je pooblaščen, da deluje v imenu vseh imetnikov obveznic, da uveljavijo svoje pravice.

V skladu s členom L. 1612-4 Splošnega kodeksa za lokalne organe (CGCT) se izposojanje v nobenem primeru ne sme uporabiti za zapolnitev finančne luknje v operativnem in naložbenem financiranju ali za amortizacijo dolga. Kot vsako drugo posojilo se obresti plačajo s sredstvi za poslovanje (kar v tem primeru pomeni sredstva, ki jih zbere lokalni organ, kot so lokalni davki in finančni transferji države lokalnim organom).

V skladu s členom L. 2331-8 iste kode CGCT se vzdrževanje projektov podnebnih obveznic ne more izplačati iz obveznice, saj je treba finančna sredstva za operativne namene ločiti od naložb. Prihodki od posojila (obveznice) so oblika nedavčnih prihodkov od naložbe.

Čas delovanja pariške podnebne obveznice je od 18. novembra 2015 do 25. maja 2031. Oba projekta prilagajanja, ki sta trenutno vključena v obveznico, sta bila izvedena do leta 2021. Datumzapadlosti obveznice nikakor ni povezan s koncem ukrepov, povezanih s podnebnim načrtom.

Trajnostna obveznica mesta Pariz je bila uvedena leta 2017 in ponovno izdana vsako leto v obdobju 2020–2023, da bi se podprl širok nabor trajnostnih projektov.

Življenjska doba dreves v Parizu je običajno okoli 70 let. Kar zadeva parke, je njihov namen, da bodo trajali večno.

Hervé Amblard
Chef du Service de la Gestion Financière
Direction des Finances et des Achats, Ville de Paris
E-mail:herve.amblard@paris.fr

Pariški akcijski načrt „Climate & Energy Action Plan“ (Podnebje in amp; energetski akcijski načrt) (2018)

Pariška strategija za prilagajanje (2015)

„Pariška strategija prilagajanja“

International Capital Market Association (Mednarodno združenje kapitalskih trgov) (2015). Načela za zelene obveznice, smernice za prostovoljne postopke za izdajo zelenih obveznic. 27. marec 2015; mesto Pariz. Podnebna obveznica - predstavitev investitorja. november 2015

Poročanje o trajnostnih obveznicah, 2020

Poročanje o podnebnih obveznicah v Parizu, 2018