Premestitev zaradi prilagoditve poplavam v Eferdinger Becken, Avstrija

Številne avstrijske občine se soočajo z vse večjim tveganjem poplav zaradi številnih dejavnikov, vključno s pogostejšimi skrajnimi hidrološkimi dogodki, ki jih bodo verjetno še poslabšale podnebne spremembe (+4 % do +10 %), in vse večjim pritiskom javnosti, da razširi stanovanjsko gradnjo na poplavnih območjih. Tudi če v Avstriji ni zakonske pravice zahtevati varstva pred poplavami, poplave pomenijo politični pritisk na avstrijske vlade, naj ukrepajo. Poleg tega ima selitev kot učinkovita dolgoročna rešitev za varstvo pred poplavami v avstrijskem delu porečja Donave daljšo zgodovino (glej tudi Marchland, Enns-Enghage, kjer je do take prerazporeditve že prišlo).

Regija je eno od območij, ki so najbolj izpostavljena rečnim poplavam v Avstriji, večje poplave pa so se zgodile v letih 1991, 1997, 2002 in 2013. Zato so se nacionalni in regionalni organi osredotočili na razvoj različnih prilagoditvenih strategij, kot je preselitev velikih delov hiš na tem območju. Cilj je bil vključiti vse potencialne prebivalce v program premestitve, zlasti za obveščanje o morebitnih nevarnostih in tveganjih, opredelitev težav ter iskanje skupnih ciljev in ukrepov. Poleg tega so bile ključne naloge organizacija in zagotavljanje finančne podpore za premestitev iz regionalnih in nacionalnih organov.

Po večjih poplavah v letih 2002 in 2013 je postalo jasno, da je edini resnično učinkovit protipoplavni ukrep na območju Eferdingen Becken premestitev gospodinjstev z območij z največjim tveganjem. To je bilo podprto z rezultati analize stroškov in koristi, v kateri je bilo ugotovljeno, da je premestitev stroškovno najučinkovitejša možnost prilagajanja.

V posvetovanju s prizadetimi gospodinjstvi in drugimi zainteresiranimi stranmi (npr. organi civilne zaščite) je bilo v kratkem času in z velikim soglasjem izvedeno in odobreno kartiranje območja za ponovno naselitev. Vključenih je bilo 154 nepremičnin. Da bi lahko lastnikom hiš ponudila nadomestilo za preselitev, se je lokalna vlada z ministrstvom za finance pogajala in dogovorila o podpori iz nacionalnih skladov. Zvezna podpora je znašala 250 milijonov EUR. Poleg zveznih sredstev je regionalna vlada zagotovila sredstva v višini 75 milijonov EUR. Stopnja nadomestila je bila določena na 80 % vrednosti obstoječe hiše, ki je bila določena z neodvisnim vrednotenjem. Večina vrednotenj je pokazala obseg nadomestil pod 500 000 EUR, pri čemer naj bi nekatere nepremičnine prejele nadomestila nad 500 000 EUR. Zvezno ministrstvo za finance je potrdilo vrednotenja in odobrilo predlagane zneske nadomestil.

Gospodinjstva so morala za nadomestilo za selitev zaprositi pred koncem leta 2015, ki je bilo pozneje podaljšano do sredine leta 2016. Lastnik nepremičnine se lahko sam odloči, ali bo zaprosil za nadomestilo za selitev in sprejel s tem povezano ponudbo. Do januarja 2016 je zaprosilo 149 gospodinjstev, 146 pa jih je že prejelo ponudbe za nadomestilo za selitev. Od teh se je 80 lastnikov domov odločilo za selitev, medtem ko so se drugi odločili, da ostanejo. Prebivalci, ki so se odločili za selitev, so prejeli podporo za pridobitev nadomestnih zemljišč v regiji (običajno nekdanjih gozdnih in polnaravnih območij) po dostopni ceni. Da bi dosegli ta cilj, so regionalni organi gospodinjstvom namenili posebna območja (nadomestne nepremičnine) za njihovo selitev. Poleg tega so regionalne oblasti določile nakupno ceno, da bi odpravile morebitne pasti špekulacij s cenami zemljišč v regiji. Prva plačila nadomestil so se začela v začetku leta 2015. 20 % sredstev se porabi za potrebna rušenja, odlaganje odpadkov in ponovno kultivacijo območja. Dolgoročna prepoved gradnje za vsako ranljivo zemljišče je določena z vpisom v zemljiško knjigo. Vendar je predvidena izjema za tiste, ki se odločijo ostati na poplavnem območju in se preseliti v višja nadstropja v svojih hišah – rekonstrukcija teh višjih nadstropij za življenjske namene je dovoljena.

Čeprav je prve organizirane valove premeščanja sprejelo lokalno prebivalstvo z velikimi zadržki in ni pritegnilo veliko prostovoljcev za preselitev, so se prebivalci po poplavah leta 2013 vse pogosteje začeli pozanimati o možnostih premeščanja in podpori. Regionalna vlada je pripravila zemljevid območij za ponovno naselitev na podlagi stopenj tveganja ter težavnosti zagotavljanja tehničnih rešitev in odzivanja na nevarnosti. O zemljevidu se je razpravljalo in dogovorilo z župani prizadetih občin, predstavniki skupnosti in svetovalnim odborom, ki je bil ustanovljen za zastopanje vseh zainteresiranih strani. Zato je januarja 2016 146 od 154 zelo prizadetih lastnikov nepremičnin zaprosilo za vrednotenje nadomestila, 80 od tistih, ki so se dokončno odločili za preselitev.

Zaradi navezanosti na nepremičnino in nezaupanja v ponavljajoče se velike poplavne nevarnosti prvi organizirani valovi prostovoljnih selitev niso pridobili zadostnega zanimanja lastnikov stanovanj. Vendar so ekstremne poplave in velike izgube v letih 2002 in 2013 „odpirale oči“ in prepričale številne prebivalce, da so se odločili za ponovno naselitev.

Proračun v višini 250 milijonov EUR za zaščito pred poplavami, vključno s preselitvami in tehnično zaščito pred poplavami v Eferdinger Beckenu, je bil dogovorjen z zvezno vlado in zavezujočo zagotovljen z državno pogodbo v rekordnem času, edinstvenem v zgodovini države. To je omogočilo, da so prostovoljci, ki so se preselili, prejeli 80 % nadomestil za domačo vrednost, kar je bil eden od ključnih dejavnikov uspeha. Lokalni organi so določili tudi nekatera omejena posebna območja za premestitev in fiksne cene zemljišč, da bi se izognili špekulacijam s cenami zemljišč.

Ljudje, ki so jih prizadele selitve, se soočajo s korenitimi spremembami v svojem življenju. Za to je treba premagati čustveno navezanost na kraj in se zlasti prilagoditi novemu okolju, pa tudi obvladovati finančno breme in ponovno zgraditi novo sosedsko družbeno omrežje.

Nepotniki so bili najverjetneje starejši in manj mobilni ljudje, ki so dejansko manj odporni na prihodnje poplave. Posledice so bile večja ranljivost v preostalih skupnostih, saj so se mlajši ljudje (bolj verjetno odporni) odselili. Kljub temu se lahko proces premestitve obravnava kot zgodba o uspehu, pri čemer sta se zmanjšali izpostavljenost podnebnim spremembam in ranljivost zanje na območjih, izpostavljenih poplavam.

Zdi se, da je še en dejavnik uspeha dejstvo, da se lahko vsak lastnik nepremičnine sam odloči, ali bo sprejel ponudbo. To se bistveno razlikuje od drugih ukrepov za prerazporeditev v Avstriji, kjer se je morala skupnost skupno odločiti za prerazporeditev ali proti njej (npr. Marchland).

Deželna (regionalna) in zvezna (nacionalna) vlada sta se dogovorili o skupnem proračunu v višini 250 milijonov EUR. Stroški preselitve se delijo med zvezno ravnjo (50 % izračunane časovne vrednosti stavb, vključno s stroški uničenja), ravnjo province (30 %) in lastnikom (20 %).

Na splošno je bil dosežen ključni cilj zmanjšanja izpostavljenosti tveganju poplav in ohranitve zadrževalnega obsega vzdolž reke Donave. Januarja 2016 se je izpostavljenost gospodinjstev poplavni ogroženosti na območju zmanjšala za več kot 50 % (ob upoštevanju števila gospodinjstev, ki so se že odločila za selitev), kar se bo povečalo, ko bo več lastnikov stanovanj sprejelo ponudbe za selitev. Postopek premestitve je bil podprt z oceno stroškov in koristi, ki pa ni javno dostopna.

Nepremičnine, iz katerih bodo državljani prerazporejeni, ne bodo spremenile lastništva. Lastništvo nepremičnin bo ostalo, vendar se bo prostorska ureditev spremenila iz gradbene površine v travnato zemljišče, prihodnje gradbene dejavnosti pa so močno omejene (npr. stavbe za kmetijsko proizvodnjo so dovoljene, če je to potrebno v skladu z zakonodajo o kmetijski proizvodnji).

Delitev stroškov med zvezno in deželno ravnjo je urejena v posebni notranji avstrijski pogodbi v skladu z avstrijsko ustavo.

Čas gradnje stavbe je imel pomembno vlogo, če se lahko dodelijo sredstva. V skladu s tehničnimi vodilnimi načeli za zvezno upravo za plovne poti (RIWA T BWS) v Avstriji ni mogoče financirati ukrepov za zaščito pred poplavami za stavbe in infrastrukturo, zgrajene po 1. juliju 1990. V primeru Eferdinger Becken sta premestitev in s tem povezana odškodnina opredeljeni kot možni v skladu s pravnim mnenjem.

Nejasno, vendar izkušnje iz drugih primerov v Avstriji kažejo, da lahko postopek traja več kot 10 let. Januarja 2016 je 146 lastnikov od 154, vključenih v posebno območje tveganja (zaščitno območje za poplave), prejelo ponudbo za financiranje preselitve. 80 jih je ponudbo sprejelo. Devet stavb je bilo do konca leta 2016 že popolnoma uničenih.

Selitev je trajna.

Amt der Oö. Landesregierung - Government of Upper Austria
Direktion Umwelt und Wasserwirtschaft - Directorate of Environment and Water Management
Abteilung Oberflächengewässerwirtschaft - Department of Surface Water Management
Kärntnerstraße 10-12
4021 Linz
E-mail: ogw-sw.post@ooe.gv.at