Premestitev kot prilagoditev na poplave v Eferdinger Becken, Avstrija

Številne avstrijske občine se soočajo z vse večjo nevarnostjo poplav zaradi številnih dejavnikov, med drugim na eni strani pogostejših ekstremnih hidroloških dogodkov, ki jih bodo verjetno še poslabšale podnebne spremembe (+4 % do +10 %), in na drugi strani vse večjega pritiska javnosti, da razširi stanovanjsko gradnjo na poplavnih območjih. Tudi če v Avstriji ni zakonske pravice zahtevati varstvo pred poplavami, poplave pomenijo politični pritisk na avstrijske vlade, da ukrepajo. Poleg tega ima premestitev kot učinkovita dolgoročna rešitev za varstvo pred poplavami daljšo zgodovino v avstrijskem delu Donavskega bazena (glej tudi Marchland, Enns-Enghage, kjer je do take prerazporeditve že prišlo).

Regija je eno od območij v Avstriji, ki so najbolj izpostavljena rečnim poplavam, večji poplavni dogodki pa so se zgodili v letih 1991, 1997, 2002 in 2013. Zato so se nacionalni in regionalni organi osredotočili na razvoj različnih strategij prilagajanja, kot je selitev velikih delov hiš na tem območju. Cilj je bil vključiti vse potencialne stanovalce v program premestitve, predvsem pa jih seznaniti z morebitnimi nevarnostmi in tveganji, opredeliti probleme ter poiskati skupne cilje in ukrepe. Poleg tega so bile ključne naloge organizacija in zagotavljanje finančne podpore za premestitev iz regionalnih in nacionalnih organov.

Po velikih poplavah v letih 2002 in 2013 je postalo jasno, da je edini resnično učinkovit protipoplavni ukrep na območju Eferdingen Becken selitev gospodinjstev stran od najbolj ogroženih območij. To je bilo podprto z rezultati analize stroškov in koristi, v kateri je bilo ugotovljeno, da je premestitev stroškovno najučinkovitejša možnost prilagoditve.

V posvetovanju s prizadetimi gospodinjstvi in drugimi zainteresiranimi stranmi (npr. organi civilne zaščite) je bilo opravljeno kartiranje območja za preselitev, ki je bilo odobreno v kratkem času in z velikim soglasjem. Vključevala je 154 nepremičnin. Da bi lastnikom hiš lahko ponudili nadomestilo za preselitev, se je lokalna vlada z ministrstvom za finance pogajala in dogovorila o podpori iz nacionalnih skladov. Zvezna podpora je znašala 250 milijonov EUR. Regionalna vlada je poleg zveznih sredstev zagotovila sredstva v višini 75 milijonov EUR. Stopnja nadomestila je bila določena na 80 % vrednosti obstoječe hiše, določene z neodvisnim vrednotenjem. Pri večini vrednotenj je bil naveden obseg nadomestil pod 500.000 EUR, pri čemer naj bi nekatere nepremičnine prejele nadomestila nad 500.000 EUR. Zvezno ministrstvo za finance je preverilo vrednotenja in odobrilo predlagane zneske nadomestil.

Gospodinjstva so morala zaprositi za nadomestilo za premestitev pred koncem leta 2015, ki je bilo pozneje podaljšano do sredine leta 2016. Lastnik nepremičnine se lahko sam odloči, ali bo zaprosil za nadomestilo za selitev in sprejel s tem povezano ponudbo. Do januarja 2016 je za nadomestilo za premestitev zaprosilo 149 gospodinjstev, 146 pa jih je že prejelo ponudbe. Od teh se je 80 lastnikov domov odločilo za selitev, medtem ko so se drugi odločili, da ostanejo. Prebivalci, ki so se odločili za selitev, so dobili podporo pri pridobivanju nadomestnih zemljišč v regiji (običajno nekdanjih gozdnih in polnaravnih območij) po dostopni ceni. Za dosego tega cilja so regionalni organi gospodinjstvom namenili posebna območja (nadomestne nepremičnine) za njihovo selitev. Poleg tega so regionalni organi določili nakupno ceno, da bi odpravili morebitne pasti špekulacij s cenami zemljišč v regiji. Prva izplačila nadomestil so se začela v začetku leta 2015. 20 % sredstev se porabi za potrebna rušenja, odlaganje odpadkov in ponovno obdelovanje območja. Dolgoročna prepoved gradnje za vsako od ranljivih zemljišč je določena z vpisom v zemljiško knjigo. Vendar obstaja izjema za tiste, ki se odločijo ostati na poplavnem območju in se v svojih hišah preseliti v višja nadstropja – rekonstrukcija teh višjih nadstropij za bivalne namene je dovoljena.

Čeprav je prve organizirane valove premestitev sprejelo lokalno prebivalstvo z visokimi zadržki in niso pritegnili veliko prostovoljcev za preselitev, so se prebivalci po poplavah leta 2013 vse bolj začeli spraševati o možnostih premestitve in podpori. Regionalna vlada je pripravila zemljevid območij ponovne naselitve na podlagi stopnje tveganja ter stopnje težavnosti zagotavljanja tehničnih rešitev in odzivanja na nevarnosti. Zemljevid je bil obravnavan in dogovorjen z župani prizadetih občin, predstavniki skupnosti in svetovalnim odborom, ki je bil ustanovljen za zastopanje vseh zainteresiranih strani. Zato je januarja 2016 146 od 154 močno prizadetih lastnikov nepremičnin zaprosilo za oceno odškodnine, 80 od teh pa se je končno odločilo za preselitev.

Zaradi navezanosti na nepremičnino in nezaupanja v ponavljajoče se visoke poplavne nevarnosti prvi organizirani valovi prostovoljne selitve niso pridobili zadostnega zanimanja lastnikov stanovanj. Vendar so skrajne poplave in velike izgube v letih 2002 in 2013 odprle oči in prepričale številne prebivalce, da so se odločili za ponovno naselitev.

Proračun v višini 250 milijonov EUR za zaščito pred poplavami, vključno s preselitvami in tehnično zaščito pred poplavami v Eferdinger Beckenu, je bil dogovorjen z zvezno vlado in zavezujoč z državno pogodbo v rekordnem času, edinstvenem v zgodovini države. To je prostovoljcem, ki so se preselili, omogočilo, da so prejeli 80 % nadomestil za hišno vrednost, kar je bil eden od ključnih dejavnikov uspeha. Lokalni organi so določili tudi nekatera omejena posebna območja premestitve in fiksne cene zemljišč, da bi se izognili špekulacijam glede cen zemljišč.

Ljudje, ki so jih prizadele selitve, se soočajo s korenitimi spremembami v svojem življenju. Za to je treba premagati čustveno navezanost na kraj in se zlasti prilagoditi novemu okolju ter se spopasti s finančnim bremenom in ponovno vzpostaviti novo sosedsko družbeno mrežo.

Negibalci so bili najverjetneje starejši in manj mobilni ljudje, ki so dejansko manj odporni na prihodnje poplave. Posledice so bile večja ranljivost v preostalih skupnostih z dejstvom, da so se mladi (bolj verjetno odporni) odselili. Kljub temu je postopek premestitve mogoče razumeti kot zgodbo o uspehu, v kateri sta se zmanjšali izpostavljenost podnebnim spremembam in ranljivost zanje na poplavnih območjih.

Zdi se, da je še en dejavnik uspeha dejstvo, da se lahko vsak lastnik nepremičnine sam odloči, ali bo ponudbo sprejel. To se bistveno razlikuje od drugih ukrepov prerazporeditve v Avstriji, kjer se je morala skupnost skupno odločiti za prerazporeditev ali proti njej (npr. Marchland).

Pokrajinska (regionalna) in zvezna (nacionalna) vlada sta se dogovorili o skupnem proračunu v višini 250 milijonov EUR. Stroški preselitve se razdelijo med zvezno raven (50 % izračunane časovne vrednosti stavb, vključno s stroški uničenja), raven province (30 %) in lastnika (20 %).

Na splošno je bil dosežen ključni cilj zmanjšanja izpostavljenosti poplavni ogroženosti in ohranitve zadrževalnega volumna vzdolž reke Donave. Januarja 2016 se je izpostavljenost gospodinjstev poplavni ogroženosti na območju zmanjšala za več kot 50 % (ob upoštevanju števila gospodinjstev, ki so se že odločila za selitev), kar se bo povečalo, ko bo več lastnikov stanovanj sprejelo ponudbe za selitev. Postopek premestitve je bil podprt z oceno stroškov in koristi, ki pa ni javno dostopna.

Nepremičnine, iz katerih bodo državljani prerazporejeni, ne bodo spremenile lastništva. Lastništvo nepremičnin bo ostalo, vendar se bo določanje namembnosti spremenilo iz stavbne površine v travnato zemljišče, prihodnje gradbene dejavnosti pa so močno omejene (npr. stavbe za kmetijsko proizvodnjo so dovoljene, če to zahtevajo zakoni o kmetijski proizvodnji).

Delitev stroškov med zvezno in deželno ravnjo ureja posebna notranjeavstrijska pogodba v skladu z avstrijsko ustavo.

Čas gradnje stavbe je imel pomembno vlogo, če je bilo mogoče dodeliti sredstva. V skladu s tehničnimi vodilnimi načeli za zvezno upravo za plovne poti (RIWA T BWS) v Avstriji ni mogoče financirati ukrepov za zaščito pred poplavami za stavbe in infrastrukturo, postavljene po 1. juliju 1990. V primeru premestitve podjetja Eferdinger Becken so s tem povezana nadomestila opredeljena v skladu s pravnim mnenjem.

Nejasno, vendar izkušnje iz drugih primerov v Avstriji kažejo, da lahko postopek traja več kot 10 let. Januarja 2016 je 146 od 154 lastnikov, vključenih v posebno območje tveganja (varovano območje pred poplavami), prejelo ponudbo za financiranje preselitve. 80 jih je ponudbo sprejelo. Devet stavb je bilo do konca leta 2016 že popolnoma uničenih.

Premestitev je trajna.

Amt der Oö. Landesregierung - Government of Upper Austria
Direktion Umwelt und Wasserwirtschaft - Directorate of Environment and Water Management
Abteilung Oberflächengewässerwirtschaft - Department of Surface Water Management
Kärntnerstraße 10-12
4021 Linz
E-mail: ogw-sw.post@ooe.gv.at