Stabilizacija naklona in posodobitev cestne infrastrukture na Gródku nad Dunajcem, Poljska

Strateška lega pokrajinske ceste št. 975 v Gródku nad Dunajcem, ob vznožju neposredno ob obali Rożnowskega jezera, določa njen ključni pomen za regijo. Mesto je pomembna turistična destinacija, cesta pa je ključni prometni koridor, ki zagotavlja prometno kohezijo in povezuje lokalna območja gospodarske dejavnosti z nacionalnim cestnim omrežjem in avtocesto A4. Glavni izziv projekta je bila postopna geološka destabilizacija pobočij na tem ključnem odseku. To območje, ki leži na nestabilnih tleh, je samo po sebi nagnjeno k množičnim gibanjem, podnebne spremembe pa ta problem še zaostrujejo, zaradi česar je ključnega pomena za javno varnost in neprekinjenost prevoza.  

Glavna tveganja vključujejo: 

• Ekstremne padavine kot sprožilec: leta 2010 je zaradi prekrivanja močnega deževja s prejšnjimi dolgotrajnimi deževji na jugu Poljske prišlo do vrste intenzivnih zemeljskih plazov, ki so uničili ali poškodovali skoraj 1 600 stanovanjskih in kmetijskih stavb ter številne ceste. Prva resna škoda na pokrajinski cesti št. 975 v Gródku nad Dunajcem se je zgodila spomladi in uničila polovico vozišča. Večja gravitacijska gibanja v maju, juniju in avgustu so povzročila nadaljnjo škodo. V skladu s podnebnimi projekcijami za Malopoljsko (Analiza trenutnega stanja podnebnih sprememb na Malopoljskem) se bosta pogostost in intenzivnost takih pojavov (zlasti hudourniških padavin) povečali, kar neposredno povečuje tveganje. 
• Grožnja kritični infrastrukturi: zemeljski plazovi na območju Gródka nad Dunajcem se spuščajo do obale Rożnowskega jezera. Pomanjkanje zaščite pobočij (možnost brez naložb) bi lahko povzročilo nadaljnjo škodo in motnje na pokrajinski cesti št. 975, kar bi preprečilo dostop do križišč in avtoceste A4. 
• Gospodarski in socialni izzivi: motnje v cestnem prometu bi resno ogrozile lokalno gospodarstvo (omejitev turizma in omejen dostop do območij gospodarske dejavnosti) in socialno varnost (omejen dostop do storitev nujne medicinske pomoči in zdravstvene oskrbe). Zemeljski plazovi so ogrožali tudi udeležence v cestnem prometu in morebitne bližnje stavbe. 

Projekt je bil umeščen v okvir prednostne osi 5 Varstvo okolja in ukrep 5.1 Prilagajanje podnebnim spremembam regionalnega operativnega programa Malopoljske regije za obdobje 2014–2020, ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Neposredni cilj projekta v skladu s ciljem prednostne osi 5 je krepitev okoljske varnosti regije. Ta usmeritev vključuje prizadevanja za izboljšanje stanja okolja, da bi se ohranile ekosistemske storitve in spodbujal trajnostni razvoj, hkrati pa racionalno uporabljali naravni viri in čim bolj zmanjšali škodljivi vplivi na okolje. Izvedba projekta pozitivno vpliva na gospodarski razvoj in varnost prebivalcev in ne na račun degradacije okolja. Projekt je tudi v skladu z določbami razvojne strategije Malopoljske regije za obdobje 2011–2020 (območje 6). Ekološka, zdravstvena in socialna varnost). Ta strategija je nakazala smer razvojne politike, namenjene izboljšanju stanja okolja in podpiranju trajnostnega razvoja regije (smer 6.1: „Izboljšanje ekološke varnosti in uporabe ekologije za razvoj Malopoljske“). Projekt posebej obravnava ukrep 6.1.5 te strategije: „Odpravljanje pojava negativnih atmosferskih in geodinamičnih pojavov ter industrijskih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic“, v katerem je bila izrecno navedena potreba po opredelitvi zemeljskih plazov in območij, na katerih obstaja tveganje množičnih premikov, ter po „ustreznem ohranjanju in upravljanju območij zemeljskih plazov in območij z nagnjenostjo k zemeljskim plazovom“. 

Glavni cilj prilagoditvenega ukrepa je bil povečati odpornost ključne prometne infrastrukture na vplive podnebnih sprememb.  

Posebni cilji: 

• Okoljski cilj: trajno zaščito in stabilizacijo zemeljskih plazov na ključnem odseku pokrajinske ceste št. 975 za preprečevanje nadaljnje erozije, nenadzorovanega odtekanja zemeljskih mas in vplivov na okolje na Rożnowskem jezeru. 
• Socialni in ekonomski cilj: ponovna vzpostavitev popolne varnosti in kontinuitete komunikacije na pokrajinski cesti. Ta cilj neposredno prispeva k zmanjšanju tveganja za življenje in zdravje udeležencev v cestnem prometu ter podpira teritorialno in ekonomsko kohezijo regije z zagotavljanjem zanesljivega dostopa do turističnih krajev ob Rożnowskem jezeru in lokalnih proizvodnih območij občine Gródek nad Dunajcem ter povezav z avtocesto A4. 

Izveden je bil celovit inženirski in geotehnični poseg za zagotovitev trajne zaščite pobočij pred izpodrivanjem.

Izvedeni so bili naslednji prilagoditveni ukrepi:

• Geotehnična stabilizacija: Napredne tehnike so bile uporabljene z izgradnjo armiranobetonske podlage za rešetke, nameščene na dolgočasnih pilotih, da bi trajno stabilizirali zemeljske mase. Ti ukrepi so bili zasnovani tako, da so prevzeli obremenitve in preprečili nadaljnje gravitacijske premike, ki jih povzroča pronicanje vode. Pri analizi alternativ so bile upoštevane različne metode varovanja zemeljskih plazov, vključno z naravnimi rešitvami. Vendar je bilo zaradi narave ruševin in obsega grožnje sklenjeno, da zgolj metode, ki temeljijo na naravi, ne bi zadostovale. Ob kritični grožnji strateški cestni infrastrukturi je bila edina rešitev, ki bi lahko zagotovila trajno varnost in prevzela velike geološke obremenitve, napredna inženirska rešitev. Izbrana možnost je bila zato optimalna in ekonomsko racionalna, saj je preprečila veliko višje stroške, povezane z nesrečo in prekinitvijo prometne poti.
• Obnova in posodobitev: cestna struktura na ogroženih odsekih je bila obnovljena in okrepljena. Poleg zaščite plazu je obseg del, izvedenih v okviru projekta, vključeval tudi dodatne elemente, kot je rušenje starega mostu, ki ga je nadomestil nov most čez potok Szczecinówka. Za pravilno delovanje izvedenega projekta je bilo potrebno, saj ni bilo druge možnosti za prilagoditev ravni novo zasnovanega cestnega odseka (vključno z zavarovanjem plazu) obstoječi strukturi mostu.

Geotehnične rešitve so bile zasnovane tako, da vzdržijo najslabše hidrološke scenarije (povečanje intenzivnosti padavin), ne da bi pri tem izgubile funkcionalnost. Gre za pasivno infrastrukturo z dolgo življenjsko dobo, ki ne zahteva stalnega prilagajanja podnebnim spremembam, vendar zagotavlja stalno zaščito. Geotehnična stabilizacija pobočja je sama po sebi trajna in toga rešitev, prilagojena morebitnemu poslabšanju podnebnih razmer. Zagotavlja tudi varno podlago za morebitne prihodnje nadgradnje cestne infrastrukture.

Najpomembnejši rezultat ukrepa je trajna ponovna vzpostavitev popolne prometne dostopnosti pokrajinske ceste št. 975 in ohranjanje stabilnosti pobočij v naslednjih sezonah močnega deževja. Zahvaljujoč naložbi je bil glavni problem rešen. Potrebno je standardno dolgoročno vzdrževanje cestne infrastrukture (odvodnjavanje, površina ceste). Po zaključku varnostnih in gradbenih del je bilo spremljanje plazov naročeno tudi specializiranemu geološkemu podjetju. O izbiri merilne metode in trajanju je bil dosežen dogovor s poljskim geološkim inštitutom – nacionalnim raziskovalnim inštitutom.

Projekt je zahteval sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Regionalni organ za ceste v Krakovu je vodil postopek prijave za sofinanciranje teh dejavnosti iz evropskih sredstev. Sofinanciranje je bilo dodeljeno v okviru ukrepa 5.1 Prilagajanje podnebnim spremembam iz regionalnega operativnega programa Malopoljske regije za obdobje 2014–2020. Pri pripravi, tehničnem nadzoru in izvajanju projekta sta sodelovala upravni odbor Malopoljske regije in regionalni organ za ceste v Krakovu. Projekt je temeljil na znanstvenih podatkih poljskega geološkega inštituta – nacionalnega raziskovalnega inštituta, t. i. kartic za plazove. Kartica o zemeljskem plazu je uradni standardizirani dokument, ki evidentira in podrobno opisuje ugotovljeni zemeljski plaz ter mu dodeli edinstveno številko v nacionalni podatkovni zbirki SOPO (System Osłony Przeciwosuwiskowej; Sistem za zaščito pred zemeljskimi plazovi). Vsebuje ključne podatke o njegovi lokaciji, velikosti, vrsti (npr. kamninski odpadki), vzrokih in stopnji aktivnosti, ki so podlaga za oceno tveganja in načrtovanje varnostnih ukrepov. Poljski geološki inštitut – Nacionalni raziskovalni inštitut je zagotovil tudi strokovno mnenje ter preverjanje geološke in inženirske dokumentacije zemeljskih plazov. Pri izvedbi del je sodeloval zasebni sektor. Organizirana so bila tudi javna posvetovanja za prebivalce regije in uporabnike pokrajinske ceste št. 975; organizirani so bili sestanki in zagotovljene so bile informacije o prometnih težavah.

Projekt je bil uradno odobren in financiran v okviru ukrepa 5.1 Prilagajanje podnebnim spremembam regionalnega operativnega programa Malopoljske regije za obdobje 2014–2020. Hkrati so bili s projektom doseženi številni cilji politike, ki združujejo varstvo okolja (zmanjšana erozija zaradi stabilizacije pobočij) in razvoj infrastrukture (cesta/most). 

Zaradi svoje strateške, a tudi občutljive lokacije je projekt zahteval številne in zapletene dogovore s številnimi subjekti. Ključnega pomena je bilo pridobiti odločitve o okoljskih pogojih in vodnih dovoljenjih (zaradi neposredne bližine in del na obali Rożnowskega jezera). Učinkovito usklajevanje med regionalnim organom za ceste v Krakovu, poljskim geološkim inštitutom – nacionalnim raziskovalnim inštitutom in organi, ki izdajajo dovoljenja, je omogočilo preprečevanje zamud v pripravljalni fazi in nemoteno izvajanje projekta. 

Uporaba znanstvenih podatkov poljskega geološkega inštituta – nacionalnega raziskovalnega inštituta in njegovo sodelovanje pri pregledu dokumentacije sta zagotovila najvišjo raven strokovnega znanja in zanesljivosti načrtovanih rešitev. 

Škoda na cesti leta 2010, dokumentirana grožnja nadaljnjih zemeljskih plazov in tveganje komunikacijske izključenosti so okrepili javno podporo projektu. Lokalna skupnost je intervencijo dojemala kot nujno potrebo po povečanju prometne varnosti. 

Ključni dejavnik uspeha projekta je bila visoka stopnja sofinanciranja (85 %) iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Brez tega prispevka bi bilo težko izvesti drago in zapleteno geotehnično naložbo, ki ne bi ustvarila neposrednega finančnega donosa. 

Glavni omejevalni dejavnik, ugotovljen za projekt, so bili visoki stroški naložbe v povezavi s pomanjkanjem neposrednega donosa. Take naložbe v prilagajanje, ki ščitijo infrastrukturo, so zelo drage in jih je težko financirati le iz nacionalnih ali regionalnih proračunov. 

Omejevalni dejavnik je bilo tudi izvajanje gradbenih in geotehničnih del na aktivnih zemeljskih plazovih, kar povečuje tveganja med njihovo izvedbo. 

Omejevalni dejavnik je lahko tudi potreba po zmanjšanju vpliva na okolje v bližini Rożnowskega jezera med izvajanjem projekta. Zgrajen je bil kanalizacijski sistem za deževnico, da bi se izognili onesnaženju okolja. Sistem je opremljen s peščenimi pastmi in separatorji, ki očistijo deževnico s ceste, preden se sprosti v okolje. Poleg tega so bila po zaključku del gradbišča ponovno naturalizirana z obnovo talne odeje in njeno setvijo z rastlinskimi vrstami, značilnimi za regijo. 

Skupni stroški projekta so znašali 19 031 872,33 PLN (približno 4,47 milijona EUR). Sofinanciranje Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je zajemalo 85 % upravičenih stroškov in je znašalo 16.026.409,28 PLN (približno 3,77 milijona EUR). Sredstva so bila pridobljena iz regionalnega operativnega programa Malopoljske regije za obdobje 2014–2020, ukrep 5.1 Prilagoditev podnebnim spremembam, proračun Malopoljske regije. 

Kljub potrebi po izvedbi dodatnih del poleg prvotno načrtovanih je bilo mogoče izvajanje ohraniti v prvotnem finančnem načrtu. Zaradi prožnega upravljanja in uporabe prihrankov za kritje nepredvidenega dela je pobuda navsezadnje ostala v skladu s finančnim načrtom in ni zahtevala povečanja prvotno dodeljene ravni sofinanciranja s strani Evropske unije. 

Stroški vzdrževanja se nanašajo predvsem na dolgoročno vzdrževanje drenažnih in nadzornih sistemov. To so redni stroški, ki jih ima regionalni organ za ceste v Krakovu, vendar so znatno nižji od stroškov morebitne nesreče, kar je dolgoročno ključni prihranek. 

Stalno zavarovanje ceste je preprečilo morebitno izgubo dragocene infrastrukture. Poleg tega so se izognili stroškom kriznega posredovanja, dolgoročnega upravljanja obvozov in stroškov obnove cest. 

Ohranjanje popolne izvedljivosti pokrajinske ceste št. 975 (povezava z državno cesto št. 75 in avtocesto A4) krepi odpornost regionalnih dobavnih verig in omogoča neprekinjeno gospodarsko dejavnost, vključno z dnevnimi migracijami prebivalcev na delo in izvajanjem turističnih dejavnosti, ki so ključne za regijo. 

Naložba preprečuje prevozno izključenost prebivalcev in podjetij na območju Gródka nad Dunajcem. Zagotavlja varno, stabilno in dostopno cesto za prebivalce podeželskih in podgorskih območij, ki so v vsakdanjem življenju pogosto zelo odvisni od cestne infrastrukture ter dostopa do dela in storitev (zdravstveno varstvo, izobraževanje, vladne službe), še posebej pa jih prizadenejo motnje v prometu in dostop do javnega prevoza. Zanesljiv in varen javni prevoz je zlasti pomemben za ranljive skupine (starejše državljane, otroke, ljudi z nižjimi dohodki) in tiste, ki nimajo alternativnih prevoznih sredstev, saj zagotavlja stalen dostop do osnovnih storitev. 

Stalna stabilizacija zemeljskih plazov preprečuje nadaljnjo nenadzorovano erozijo in degradacijo pobočja. To pa varuje jezero Rożnowskie pred fizičnim onesnaževanjem v obliki zemeljskih mas, kar preprečuje njegovo zadušitev in motnost vode. Po drugi strani pa posodobljen sistem za odvodnjavanje cest, opremljen s peščenimi pastmi in separatorji, ki zajemajo in čistijo deževnico s ceste, preprečuje, da bi se onesnaževanje prometa (npr. nafta, težke kovine) stekalo v Rożnowsko jezero, kar dodatno pozitivno vpliva na varstvo kakovosti vode. 

Projekt se je začel avgusta 2017 in končal marca 2022. 

Obdobje izvajanja projekta je bilo z zakonom podaljšano za 90 dni v povezavi z določbami zakona z dne 3. aprila 2020 o posebnih rešitvah za podporo izvajanju operativnih programov v zvezi z izbruhom COVID-19 v letu 2020 (Uradni list 2020, točka 694). 

Stabilizacija zemeljskih plazov na pokrajinski cesti št. 975 je zahtevna inženirska naložba, namenjena dolgoročni odpornosti na podnebne nevarnosti (izredne padavine). Pričakovana življenjska doba geotehničnih in strukturnih rešitev (palisade, novi most) je vsaj 50 let. To je stalna in stalna naloga. Trajnost infrastrukture bo zagotovljena z rednim vzdrževanjem, ki bo osredotočeno predvsem na vzdrževanje drenažnih sistemov in geodetsko/geotehnično spremljanje po ekstremnih pojavih, da se hitro odkrijejo morebitne poškodbe.

Rafał Darocha 
Head of the European Funds Team 
Regional Roads Authority in Krakow 
r.darocha@zdw.krakow.pl 
sekretariat@zdw.krakow.pl

Wódka, M, 2022, Conditions of landslides development in the last decade in the Rożnów Dam-Lake region (Southern Poland) based on Airborne Laser Scanning (ALS) data analysis (Pogoji razvoja zemeljskih plazov v zadnjem desetletju v regiji jezov Rożnów (južna Poljska) na podlagi analize podatkov letalskega laserskega skeniranja (ALS).

Pawluszek-Filipiak, K., Borkowski A. & Motagh, M., 2021, Multi-temporal landslide investigation by spaceborne SAR inferometers: Študija primera poljskih Karptov. 

Wódka, M., 2020, Assessment of the activity of selected landslides in the area of Lake Rożnowskie in the light of field studies and different terrain model analysis (Ocena dejavnosti izbranih zemeljskih plazov na območju Rożnowskega jezera v luči terenskih študij in analiz diferencialnega modela terena) (v poljščini).