Podnebno odporni standardi za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cest

Cestni promet je bistvenega pomena za gospodarstvo in družbo po vsem svetu. Leta 2017 je cestni promet v EU-28 predstavljal 73,3 % celotnega obsega kopenskega tovornega prometa in 80,1 % potniškega prometa. Za zagotovitev neprekinjene razpoložljivosti cestnega omrežja je treba sprejeti ukrepe za povečanje odpornosti infrastrukture cestnega prometa na skrajne vremenske pojave in podnebne spremembe, ki bi morali vzporedno in v sinergiji obravnavati druge izzive, s katerimi se sooča cestni promet, kot sta njegova postopna rast in zmanjšanje ogljične intenzivnosti prometa v skladu z ogljično nevtralno strategijo. 

Učinkovit način za povečanje odpornosti cestnega prometa je opredelitev, razvoj ali revizija in nato izvajanje gradbenih in konstrukcijskih standardov. Te dejavnosti bi bilo treba vključiti v standardiziran in dobro opisan postopek, katerega cilj je povečati splošno odpornost cestnega omrežja. Prilagoditveni okvir za cestno infrastrukturo je opisal in pilotno izvedel projekt ROADAPT (Ceste za danes, prilagojene za jutri). Okvir za prilagajanje je obravnavan tudi v poročilu PIARC (2015), v katerem so opredeljene štiri glavne faze: 

1. Opredelitev obsega, spremenljivk, tveganj in podatkov s poudarkom na scenarijih podnebnih sprememb za dano ozemlje ter analiza izpostavljenosti in občutljivosti cestnih sredstev na podnebne spremembe. 
2. Oceniti in prednostno razvrstiti tveganja. Ta faza vključuje analizo ranljivosti, ki se izvede za opredelitev kritičnih elementov cestne infrastrukture. 
3. Razvijanje in izbiranje odzivov in strategij za prilagajanje. V tej fazi so opisani opredelitev, izbira in prednostna razvrstitev odzivov na prilagajanje, opredeljenih v fazah 1 in 2. 
4. Vključevanje rezultatov v procese odločanja. Rezultate faz 1–3 je namreč treba učinkovito vključiti v obrate za upravljanje premoženja, naložbene načrte, strategije upravljanja prometa ter druge strateške dokumente in standarde. 

Sredstva cestnega prevoza, za katera so potrebni revidirani preverjeni standardi, se lahko razvrstijo v naslednje kategorije. 

Cestna pločnika 

Glavna tveganja za cestno površino, povezana s podnebnimi spremembami, so, odvisno od podnebnega območja, izjemna vročina in osončenost, večji pojav močnega dežja in temperaturna nihanja okoli zmrzišča. 

Zelo visoke temperature se kažejo v povečanem tveganju asfaltnega kolobarjenja, zardevanja in krvavitve bituminoznih površin in/ali razpokanja. Ko se temperatura asfaltne mešanice poveča, faza vezave izgubi togost, nepopravljive deformacije, ki jih povzroča statična ali dinamična prometna obremenitev, pa se hitreje kopičijo. Možne rešitve vključujejo naslednje: 

• prilagoditev zasnove bituminozne zmesi (uporaba veziv z višjo točko mehčanja, vključno s polimerno modifikacijo bitumna, izbira močnejšega okostja agregata); 

• prilagoditev konstrukcijske zasnove vozišča (prožne, poltoge in toge/kompozitne konstrukcije); 

• Večja uporaba betona zaradi večje temperaturne odpornosti in drugih prednosti (daljša življenjska doba, možnost povečane obremenitve, manjša potreba po vzdrževanju), čeprav nekoliko višji nabavni stroški. 

• Spreminjanje zasnove betonske mešanice za tlakovanje, da se zmanjša količina potrebne vode. 

• Povečajte odbojnost (albedo) cestišča, npr. z uporabo svetlih barvnih elementov na cesti ali odsevnih premazov cestišč. 

• Hlajenje pločnikov z vodo. 

Primarni vplivi povečanja pogostosti močnih padavin so poškodbe asfalta zaradi vode, zmanjšana nosilnost spodnjih slojev pločnika ter zmanjšana varnost in udobje za uporabnika (manj trenja, manj udobja). Možni prilagoditveni odzivi, podobni tistim, ki se spopadajo s temperaturnimi nihanji in večjo pogostostjo ciklov zamrzovanja/odtajanja, so: 

• Uporaba prepustnih/zadrževalnih pločnikov. Voda se skladišči v strukturi pločnika in se infiltrira v tla ali odvaja iz drenažnega sistema. 

• Uporaba poroznih zgornjih plasti, ki lahko olajšajo drenažo vode na straneh ceste in preprečijo akvaplaning. 

• Za betonske površine se priporoča višja vsebnost cementa in nižja razmerja vodnega cementa. 

• Razvoj hidrofobnih premazov, primernih za uporabo na mikromehanski in/ali pločnikni ravni. 

Sistemi za odvodnjavanje cest 

Zmogljivost drenažnega sistema bi bilo treba prilagoditi večji intenzivnosti in pogostosti ekstremnih padavin ter dopolniti z napravami za zadrževanje vode (npr. jezovi, zbiralniki) in strukturnimi zaščitnimi ukrepi (nasipi, nasipi). Zasnova za odtoke mora biti prilagojena tako, da v kratkem času sprejme večje količine vode. Za opredelitev zasnove zmogljivosti drenažnega sistema bi bilo treba uporabiti krivulje intenzivnosti, trajanja in frekvence (krivulje IDF), pri čemer bi bilo treba upoštevati vpliv podnebnih sprememb in posodobiti te krivulje IDF z značilnostmi padavin, napovedanimi v prihodnjih podnebnih scenarijih. 

Mostovi in podobna infrastruktura 

Glavni pomisleki v zvezi s podnebnimi spremembami, pomembnimi za načrtovanje, gradnjo in upravljanje obstoječih mostnih konstrukcij, so pogostejše poplave, večji pretok rek, erozija in nestabilnost naklona ter temperaturna nihanja. Standardi za mostne konstrukcije, ki se trenutno uporabljajo, kažejo precejšnjo odpornost proti tem učinkom; kljub temu potekajo raziskave novih standardov, odpornih na podnebne spremembe. 

Vegetacija ob cestah 

Vegetacija ob cestah prispeva k varstvu okolja, zlasti k zmanjšanju hrupa in onesnaževanja, ima pa lahko tudi prilagoditveno funkcijo, na primer zaščito cest pred neposredno sončno svetlobo. Po drugi strani pa je lahko nepravilna uporaba vegetacije ob cesti dejavnik tveganja za motnje v prometu ob ekstremnih vremenskih dogodkih in lahko vpliva tudi na varnost v cestnem prometu. Priporočila za izgradnjo cest, odpornih proti podnebnim spremembam, zato vključujejo zamenjavo zrelih dreves z živimi mejami (z uporabo elastičnih lesnatih rastlin, ki so primerne in bolj prilagojene določenemu podnebnemu območju) in sajenje vegetacije na zadostni razdalji od ceste. 

Podnebne spremembe bodo vplivale tudi na vzdrževanje cest, ki ga je zato treba upoštevati pri obravnavi cestne infrastrukture, odporne proti podnebnim spremembam. Pozornost je treba nameniti vsem vzdrževalnim storitvam, kot so čiščenje in vzdrževanje drenažnih sistemov, odstranjevanje škode zaradi neurij, čiščenje cest, obrezovanje ščetk ter odstranjevanje snega in ledu. Učinkovitost prilagoditvenih ukrepov in načrtovanja vzdrževanja je mogoče ustrezno dopolniti s prometnimi telematskimi elementi, zlasti spletnimi kamerami, vremenskimi postajami, senzorji cestne obremenitve in naprednimi telematskimi sistemi, ki lahko uravnavajo pretok prometa in preprečujejo prometne zastoje. 

Prilagoditev cestnega prometa je del rešitev za zagotavljanje kontinuitete dobavnih verig za poslovni in industrijski sektor. Navedena tveganja podnebnih sprememb vplivajo na neprekinjenost dobavne verige, povezane s prevozom. Motnje v dobavni verigi lahko končno povzročijo višje stroške, ki lahko vplivajo na kupca, dobavitelja ali celotno dobavno verigo.  Zagotavljanje odpornosti prometa s cestami, odpornimi na podnebne spremembe, je ključno tudi za zagotovitev povezljivosti destinacij, ki so odvisne od turizma, ki prispeva h gospodarskemu razvoju tega sektorja. 

Za vplive na cestni promet, povezane s poplavami in dvigom morske gladine, glej tudi možnost prilagajanja Plavajoče ali dvignjene ceste.