Strategija prilagajanja podnebnim spremembam na območju Grimsel v švicarskih Alpah

Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsel se odziva na izzive, ki izhajajo iz kombinacije i) vplivov podnebnih sprememb na potencial naravnih nevarnosti in ii) že obstoječih socialno-ekonomskih in socialno-kulturnih ranljivosti.

Za območje Grimsel je značilna velika izpostavljenost procesom gravitacijske in hidrološke nevarnosti, kot so padci kamnin, blatni tokovi, hudourniški procesi, zemeljski in snežni plazovi ter poplave zaradi aggradacije. Zaradi odmrzovanja permafrosta in umikanja ledenikov so različne dele regije prizadeli dogodki velike naravne nevarnosti, ki vključujejo množične premike na letni ravni in v zadnjih letih v vse večjem obsegu. Zaradi temperaturno pogojenega dviganja permafrostne linije, mobilizacije razbitin zaradi ablacije ledenikov, vse večje verjetnosti močnih padavin in dviganja snežne meje se pričakuje, da bodo večji množični premiki postali bolj verjetni tudi poleti v prihodnosti.

Povprečna letna temperatura v Švici se je med letoma 1864 in 2017 že zvišala za 2,0 °C v primerjavi z 0,9 °C na svetovni ravni (CH2018, 2018). V skladu z najnovejšimi podnebnimi scenariji za Švico za leto 2018 (CH2018,2018) se lahko do konca 21.^stoletja povprečna letna temperatura v celotni Švici od predindustrijske dobe poveča za do 6,9 °C (5,4 °C v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981–2010) za scenarij nezmanjšanih emisij RCP8.5. Za scenarij blažitve podnebnih sprememb RCP2.6, skladen z 2 °C, bo segrevanje verjetno v razponu od 2,1 do 3,4 °C nad predindustrijsko ravnjo (0,6 do 1,9 °C v primerjavi z obdobjem 1981–2010). V poletni sezoni se pričakuje še močnejše segrevanje. Dolgoročno bodo neublažene podnebne spremembe (RCP8.5) verjetno povzročile, da se bo povprečna količina padavin nad Švico poleti zmanjšala, pozimi pa povečala. Glede na regijo se predvideno srednje povečanje zimskih padavin do leta 2100 giblje od +12 % do +22 %, srednje zmanjšanje poletnih padavin pa od –10 % do –24 %. Ocenjuje se, da se bo po scenariju RCP8.5 stopnja nič pozimi zvišala za 700 do 1050 metrov (v primerjavi z obdobjem 1981–2010). To bo verjetno povzročilo zmanjšanje snežnih padavin za več kot 50 % in zmanjšanje povprečne zimske snežne odeje za 80 % na nizkih nadmorskih višinah. Obstajajo trdni dokazi, da bodo močne padavine pogostejše in intenzivnejše, zlasti v zimski polovici leta, pri čemer intenzivnost največjih dogodkov kaže največje spremembe: za RCP8.5 naj bi se količina padavin ob celodnevnih močnih padavinah s 100-letnimi povratnimi intervali do leta 2100 povečala za 10–25 %. Kombinirani učinki vse večjih zimskih padavin, vse večjega deleža padavin namesto snega in vse intenzivnejših ekstremnih padavin bodo imeli resne posledice za tveganje poplav in druge procese naravne nevarnosti.

Švicarska nacionalna analiza tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem (Köllneridr., 2017), je kot prednostno tveganje podnebnih sprememb za več švicarskih regij, vključno s švicarskimi Alpami, opredelila vse pogostejše in/ali prostorske razširitve množičnih premikov zaradi umikanja ledenikov in taljenja permafrosta, tudi na območjih, ki prej niso bila prizadeta. Brez prilagoditvenih ukrepov bi zmanjšanje stabilnosti naklona in pogostejši množični premiki verjetno znatno povečali tveganje škode za človeška življenja in materialna sredstva (zgradbe, infrastruktura, posredna škoda, zmanjšanje skladiščnih zmogljivosti vodnih zbiralnikov).

Na območju Grimsel je bil velik trenutni problemski pritisk zaradi blatnih tokov in lokalnih poplav v delih občinskih ozemelj pomembno gonilo za začetek razvoja strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Sodelujoči deležniki so v svoji oceni prihodnjih izzivov ugotovili, da se bodo grožnje, ki jih povzroča vrsta hidrogravitacijskih nevarnosti, verjetno povečale v razmerah vse večjih podnebnih sprememb, vključno s podaljšanjem obdobij nevarnosti v poletno sezono (Bender-Gàl idr., 2016). Posledična tveganja neposredno vplivajo na edino kantonsko cesto, ki je glavna povezava javnega prevoza v regijo in iz nje, sistem sekundarnih cest, stavbe in naselja, oskrbovalno infrastrukturo (pitna voda, električni vodi, telekomunikacije) in objekte, povezane s proizvodnjo vodne energije, ki je glavna gospodarska prednost regije.

Vplivi podnebnih sprememb na naravne nesreče so tesno povezani z raznovrstnimi vprašanji regionalnega razvoja na tem obrobnem podeželskem območju. Vse večja tveganja zaradi procesov naravnih nevarnosti se prekrivajo in vplivajo na druge zunanje pritiske in socialno-ekonomske trende, ki veljajo v regiji, ter jih pogosto še zaostrujejo. Ti nepodnebni dejavniki vključujejo: demografske spremembe (odseljevanje s podeželja, staranje prebivalstva); omejitve razvoja naselij zaradi naravnih razmer; omejene javne finančne zmogljivosti za strukturne zaščitne ukrepe; slabše dojemanje tveganja pri prebivalstvu (ki vpliva na zaznano kakovost življenja); odvisnost privlačnosti za turizem in stopnje zaposlenosti od neprekinjenosti cestnih povezav. Naravne nesreče, ki jih povzročajo podnebne spremembe, vplivajo na te dejavnike regionalnega razvoja, saj vplivajo na tri ključne predpogoje trajnostnega regionalnega razvoja in ogrožajo njihovo potrebno ravnovesje, in sicer: i) prometna povezljivost in zanesljivost javne infrastrukture, ii) varnost in iii) kakovost življenja.

Razvoj strategije za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsel, ki je potekal v okviru tematskega sklopa „Obvladovanje naravnih nesreč“, je bil eden od 31 pilotnih projektov, financiranih v prvi fazi financiranja (2013–2017) švicarskega zveznega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta program podpira izvajanje švicarske nacionalne strategije za prilagajanje (Zveznisvet, 2012)z zagotavljanjem finančne podpore za inovativne in zgledne projekte za prilagajanje podnebnim spremembam v kantonih, regijah in občinah.

Pilotni projekt na območju Grimsel je bil namenjen ozaveščanju regionalnih akterjev o posledicah podnebnih sprememb in spodbujanju sodelovanja med ustreznimi akterji na različnih ravneh in v različnih sektorjih. Konkretni cilji so bili opredeliti prilagoditvene možnosti, razviti podregionalno, dolgoročno prilagoditveno strategijo za usklajeno obvladovanje naravnih nesreč in doseči zavezanost akterjev njenemu izvajanju.

Strateški dokument temelji na štirih strateških usmeritvah za trajnostni regionalni razvoj v razmerah podnebnih sprememb: i) dostop do prevoza, ii) kakovost življenja, iii) varnost in iv) komunikacija. V zvezi s tem so bili opredeljeni naslednji cilji (Bender-Gàl idr., 2016):

1. Prometna infrastruktura: Zagotovljena je ustrezna dostopnost ob upoštevanju vidikov stroškov in koristi, medtem ko so za različne cestne odseke možne različne kakovosti dostopa do prometa.
2. Kakovost življenja: Optimalna izraba potencialov regije je kljub podnebnim spremembam še vedno mogoča. Nagnjenost k izseljevanju se kljub učinkom podnebnih sprememb ne bo okrepila, njene posledice za kakovost življenja pa se bodo ublažile.
3. Varnost: Življenje v občinah ostaja varno, prebivalci pa imajo dober občutek varnosti. Tveganja za ljudi in vrednost premoženja so zmanjšana na minimum.
4. Sporočilo: Komunikacija znotraj regije in o njej je lahko razumljiva, dobro usmerjena, primerna za potrebe vsake ravni odločanja, redna, poteka ob pravem času in prek jasno dogovorjenih komunikacijskih kanalov.

Poleg tega je v strategiji opredeljenih pet interesnih področij in opredeljeni kvalitativni cilji za trajnostni regionalni razvoj, odporen na podnebne spremembe, za vsako od njih.

V strategiji za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsel (Bender-Gàlidr., 2016) je priznano,da so vse večja tveganja zaradi podnebnih sprememb in drugih potekajočih družbenih dogodkov tesno povezana. Tako na povezan način obravnava prilagajanje podnebnim spremembam in trajnostni regionalni razvoj (Steinemann idr., 2017). V skladu s tem so področja ukrepanja strategije delno neposredno povezana s procesi naravnih nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, delno pa so usmerjena tudi v nepodnebne vplive na širši regionalni razvoj. Cilj strategije je torej zagotoviti regionalni razvoj, odporen na podnebne spremembe, v okviru obvladovanja naravnih nevarnosti in tveganj.

Strateški dokument (Bender-Gàlidr., 2016)na podlagi ocen sedanjega stanja, pričakovanih sprememb, posledičnih prihodnjih izzivov in potencialnih priložnosti opredeljuje strateške usmeritve in naslednjih pet interesnih področij: (a) stavbe, naselja in objekte; (b) kantonska cesta in infrastruktura; (c) turizem; d) zaposlovanje in gospodarski razvoj; ter (e) življenje v vasi, družbeno-kulturni vidiki in krajina. Za vsako interesno področje se opredelijo, ocenijo in prednostno razvrstijo morebitna področja ukrepanja, na podlagi česar se oblikuje portfelj šestih konkretnih ukrepov. Ti so opredeljeni operativno, vključno z odgovornostmi, delovnimi koraki, kazalniki napredka itd. Ukrepi so različne vrste in se nanašajo na: institucionalna okolja, izboljšanje baze znanja, razvoj naselij, komunikacija, trženje in prispevki k tehnični rešitvi. Opredeljeni so bili naslednji ukrepi:

• Ustanovitev usmerjevalnega odbora za strategijo prilagajanja podnebnim spremembam na območju Grimsel: Ustanovitev usmerjevalne skupine ter opredelitev njenih nalog in pristojnosti, da se zagotovi izvajanje, spremljanje in napredek ukrepov.
• Pretvorba neuporabljenih nepremičnin za stanovanjske namene (občina Guttannen, zaselek Boden): Ustvarjanje novih stanovanjskih prostorov, privabljanje novih prebivalcev in spodbujanje navznoter usmerjenega razvoja naselij, da bi zagotovili družbeno in kulturno življenje v vaseh ter ohranili privlačnost območja kot življenjskega prostora kljub težavam podnebnih sprememb. Ukrep je odziv na zaznane izgube varnosti in kakovosti življenja zaradi naravnih nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe, njegov cilj pa je preprečiti izseljevanje, ki ga spodbuja spremenjeno dojemanje tveganja med prebivalstvom.
• Izboljšanje izmenjave podatkov in informacij o naravnih nesrečah: Vzpostavitev infrastrukture in postopkov za izmenjavo in obdelavo podatkov in informacij o naravnih nesrečah iz različnih virov ter za njihovo zagotavljanje strokovnjakom in javnosti. To bo regionalnim akterjem pomagalo pri obvladovanju tveganj.
• Priprava na morebitno novo železniško povezavo: Namenukrepa je prispevati k nedavni politični razpravi o načrtih za izgradnjo nove ozkotirne železnice, povezane z visokonapetostnim daljnovodom, v 20 km dolgem sistemu predorov, ki poteka od severa proti jugu pod prelazom Grimsel. Projekt ponuja alternativo kantonski cesti, nagnjeni k nevarnostim, ki je odporna proti podnebnim spremembam. Morebitne posledice projekta za regijo in njeno izpostavljenost naravnim nevarnostim se ocenijo in upoštevajo pri odločanju.
• Izboljšanje obveščanja o kriznih razmerah v turizmu: Priprava in izvajanje prilagojenega komunikacijskega koncepta za pravočasnejše, natančnejše in učinkovitejše posredovanje informacij o pojavu nevarnih dogodkov skupinam turističnih uporabnikov.
• Trženje naravnega okolja in dinamičnih procesov: Razvoj turističnih proizvodov, ki tržijo krajino in naravno okolje kot regionalne dobrine. To prispeva tudi k ozaveščanju gostov o procesih naravne nevarnosti in k boljšemu razumevanju nujnih ukrepov, kot so zapore cest.

Izvedbeni ukrep št. 1) je bila strategija strukturno zasidrana v regiji, saj je bila usmerjevalna skupina ustanovljena že leta 2016. Usmerjevalna skupina je del novoustanovljene ureditve upravljanja za izvajanje strategije, ki temelji na obstoječih institucionalnih strukturah v regiji in združuje centralno usklajevanje z decentralnimi pristojnostmi. Sestavljajo ga pomembne institucije, ki so sodelovale pri razvoju strategije, predseduje pa mu Regionalkonferenz Oberland-Ost, institucija, ki je odgovorna za usklajevanje regionalne politike in deluje kot posrednik med občinskimi, kantonskimi in zveznimi organi. Akterji, ki sodelujejo pri razvoju strategije, so se s podpisom izjave o nameri zavezali k izvajanju strategije.

Do konca leta 2018 izvajanje nadaljnjih ukrepov kaže mešano sliko, pri čemer stanje izvajanja sega od dokončanja do napredka in soočanja s težavami: Turistična valorizacija procesov naravnih nevarnosti (ukrep 6) uspešno poteka in prinaša univerzitetne tečaje, znanstvene ekskurzije in študijske obiske obiskovalcev z drugih celin v regijo. Izboljšanje izmenjave podatkov o naravnih nesrečah (ukrep 3) med glavnimi upravljavci infrastrukture v regiji zelo dobro napreduje in je prineslo znatne rezultate, npr. v zvezi z odpravo odvečnih struktur spremljanja, skupno uporabo podatkovnih zbirk, ki jih upravljajo posamezni upravljavci, in skupnim javnim naročanjem novih sistemov spremljanja. Pripravljen je bil sklop argumentov v zvezi z načrti za novo železniško povezavo (ukrep 4), ki so bili sporočeni odgovornim nosilcem odločanja, vendar je bil zaradi političnih odločitev zvezne ravni gradbeni projekt preložen na poznejši čas. Izvajanje ukrepov 2) in 5) je trenutno odloženo ali ustavljeno, ker so se spremenili ključni okvirni pogoji (nova občinska uprava, osebna sprememba akterja, odgovornega za ukrep).

Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsel je bila razvita v participativnem procesu, ki je potekal od leta 2014 do leta 2016. Sodelovanje vseh zadevnih deležnikov in široka zastopanost pomembnih institucionalnih akterjev v delovni skupini sta bila opredeljena kot ključna dejavnika uspeha projekta (Steinemann idr., 2016). Predvsem je proces sodelovanja uspel združiti sektorske akterje z različnih ravni, ki so do takrat izvajali ločene strategije obvladovanja tveganj na precej razdrobljene načine. Procesno organizacijo so sestavljali projektno vodenje, delovna skupina, zunanji podizvajalec in Zvezni urad za okolje (FOEN) kot koordinator programa financiranja. Skupino za upravljanje procesov je vodila regionalna konferenca Oberland-Ost, ki je delovala tudi kot izvršilni organ projekta, v njej pa so bili predstavniki inženirskega urada kantonske uprave (Oberingenieurkreis I) in ene občine. Drugi partnerji, zastopani v delovni skupini, so vključevali vse občine, ustrezne kantonske urade ter javne in zasebne akterje, ki zastopajo ključne regionalne sektorje energetske industrije, prometne infrastrukture, turizma in kmetijstva. Zunanji svetovalec je bil odgovoren za usmerjanje postopkov, omogočanje sestankov in strokovno svetovanje. Dodatno svetovanje in strokovno znanje je zagotovil uradnik organa financiranja FOEN za prilagajanje podnebnim spremembam.

Strategija je bila razvita v procesu, ki je temeljil na delavnicah in je bil strukturiran v petih fazah. Od uvodnega dogodka maja 2014 do zaključnega dogodka januarja 2016 je bilo izvedenih skupno šest delavnic. Njihov namen je bil opredeliti potrebe akterjev in dojemanje problemov, sistemsko soodvisnost, potrebe in možnosti za ukrepanje, morebitne konflikte, oblikovanje strategije, prednostne naloge in strateške usmeritve, skupne cilje in konkretne ukrepe ter o njih razpravljati. Delavnice so bile pripravljene in naknadno obdelane s pomočjo vhodnih dokumentov, ki so se postopoma razvili v končni strateški dokument.

Dvostranski predhodni pogovori, zlasti pred prvo delavnico, so se izkazali za zelo koristne pri pojasnjevanju dejanskega problema in strukturiranju razprave na delavnicah. Ti pogovori so do neke mere dopolnili delavnice, če zaradi omejenih časovnih virov vsi udeleženci ne bi mogli v celoti izraziti vseh svojih pomislekov. Oblika „svetovne kavarne“ se je izkazala za posebej primerno metodo za olajšanje razprave v majhnih skupinah na delavnicah. Aktivno sodelovanje v procesu in pozitivna identifikacija z njegovim izidom sta se spodbujala tako, da so bili udeleženci pozvani k predložitvi prispevkov, npr. o prihodnji viziji njihove interesne skupine, in da se jim je dodelila odgovornost za razvoj ukrepov.

Proces sodelovanja deležnikov je bil ključnega pomena za doseganje ustreznega ravnovesja ukrepov na stresnem področju, ki ga zajemajo strateški cilji. To je vključevalo uravnoteženje sprejemljivih ravni tveganja z ustreznimi ravnmi varnosti, dostopnosti in kakovosti življenja. Vodje procesov v pridobljenih izkušnjah (Steinemann idr., 2016)ugotavljajo, da znanstvena dejstva sama po sebi ne zadostujejo za sprejemanje povezanih sodb, temveč da je treba oblikovati skupna stališča z menjavo različnih pogledov in dojemanja problemov v procesu kolektivnega posvetovanja.

Koordinatorji švicarskega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam (FOEN,2017)menijo, da je strategija za prilagajanje podnebnim spremembam v regiji Grimsel uspešna in projekt dobre prakse. Je ena od manjšin pilotnih projektov, ki so presegli izboljšanje baze znanja ali razvoj podpornih orodij in nadaljevali z opredeljevanjem konkretnih prilagoditvenih možnosti, njihovim oblikovanjem v regionalno zasidrani strategiji in pripravo njenega izvajanja v praksi. Opredeliti je mogoče naslednje glavne dejavnike uspeha, povezane z različnimi razsežnostmi (Steinemann idr., 2016):

Dejavniki uspeha, povezani z zunanjimi okvirnimi pogoji:

• Predhodni nevarni dogodki v zadnjih letih so povzročili problemski pritisk na začetku projekta, kar je ustvarilo zavest o potrebi po ukrepanju in povečalo pripravljenost za začetek regionalnega procesa prilagajanja.
• Ponovna ocena lokalne poplavne ogroženosti med procesom razvoja strategije je pomenila, da je bilo tveganje manj resno, kot je bilo prvotno predvideno, kar je olajšalo dojemanje težav udeleženih akterjev. Čeprav se taka dinamika lahko šteje za ambivalentno, so spremembe v dojemanju lokalnega tveganja olajšale premik v obsegu procesa strategije od precej ozke osredotočenosti na (strukturne) ukrepe za obvladovanje tveganja k veliko širšim vidikom regionalnega razvoja.
• Ugoden predpogoj je bila dobra razpoložljivost regionalnih podatkov o procesih naravnih nevarnosti zdaj in v prihodnosti.
• Razvoj strategije in izbiro tematskih žarišč so od spodaj navzgor usmerjali akterji v regiji in njihove regionalne potrebe.
• Zvezno financiranje iz pilotnega programa je bilo v podporo. Nakazal je politično voljo in pomen prilagajanja podnebnim spremembam na višji vladni ravni.
• Splošna švicarska tradicija prebivalcev, ki imajo močno državljansko vlogo in so navajeni delovati v različnih družbenih vlogah, se je hkrati izkazala za plodno podlago za razvoj participativne politike.

Dejavniki uspeha, povezani s procesom razvoja strategije:

• Široka udeležba ustreznih regionalnih akterjev z več ravni in iz regionalno pomembnih gospodarskih sektorjev, vključno s ključnimi akterji z dobrim ugledom in visoko verodostojnostjo v regiji. To je tudi zagotovilo široko sprejetje strategije.
• Močna zavezanost procesnih vodij in visoka motivacija sodelujočih akterjev. Odgovornost akterjev se je spodbujala tako, da se jim je dodelila odgovornost za razvoj ukrepov.
• Sodelovanje zunanjih svetovalcev je zagotovilo strokovno vodenje projektov, privlačno vodenje delavnic ter učinkovito pripravo in naknadno obdelavo sestankov.
• Dodelitev tematske prožnosti procesu je omogočila odziv na spremembe zunanjih okvirnih pogojev in odprla ustvarjalni manevrski prostor.
• Sodelujoči akterji so se s podpisom izjave o nameri zavezali k izvajanju strategije.

Dejavniki uspeha, povezani z vsebino strategije:

• Ključni dejavnik uspeha je, da se naravne nesreče, povezane s podnebjem, obravnavajo v širšem okviru regionalnega razvoja, pri čemer se v celoti upošteva njihov medsebojni vpliv z družbenim razvojem in socialno-ekonomskimi regionalnimi izzivi.
• Podpira dejstvo, da so bile obravnavane tudi priložnosti, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in prilagajanja družbe. Eden od ukrepov je na primer namenjen izkoriščanju dinamičnih krajinskih procesov, ki jih oblikujejo spreminjajoče se podnebne razmere, in njihovemu trženju kot prednosti za turizem.
• Proces strategije je bil institucionaliziran z vzpostavitvijo nove strukture upravljanja (usmerjevalna skupina z mandatom) za njegovo izvajanje.

Do neke mere je bilo omejujoče, da skupinsko delo s scenariji podnebnih sprememb med procesom delavnice ni bilo uspešno. Prvotna zamisel je bila razlikovati med ocenami težav in možnostmi prilagajanja glede na različne scenarije podnebnih sprememb (šibki, srednji, močni), da bi se upoštevale negotovosti. Izkazalo pa se je, da je ta pristop preveč zapleten. Namesto tega so akterji pripravili skupne ocene splošne usmeritve prihodnjega razvoja v okviru napredka na področju podnebnih sprememb (sedanje razmere se izboljšujejo, poslabšujejo ali ostajajo nespremenjene), ki niso bile vezane na določeno časovno obdobje.

Čeprav je bilo izvajanje nekaterih ukrepov doseženo ali dobro napreduje, spremembe okvirnih pogojev trenutno negativno vplivajo na druge ukrepe ali omejujejo njihov učinek. Kljub pripravljalnim korakom za prenovo neuporabljenih stavb (ukrep 2) je politična sprememba lokalne uprave trenutno ustavila postopek. Sprememba osebja pri akterju, odgovornem za ukrep 5), je do zdaj zakasnila njegovo izvajanje. Argumenti v zvezi z novo železniško progo Grimsel (ukrep 4) so bili zaključeni in podprti s projektom, vendar je zvezna vlada medtem zmanjšala njegovo prednost.

Razvoj „strategije za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsel“ je bil eden od projektov, financiranih v okviru švicarskega zveznega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam. V prvi fazi financiranja je bilo v okviru pilotnega programa financiranih 31 projektov s skupnim obsegom financiranja 7,7 milijona švicarskih frankov. Brez spremljevalnih ukrepov znaša povprečni proračun približno 200 000 švicarskih frankov na projekt.

Za vsak ukrep, opredeljen v strategiji, so opisani koristi in načrtovani rezultati, potrebe po financiranju pa so opredeljene v kvalitativnem smislu, vendar niti koristi niti stroški niso bili količinsko opredeljeni. Ustanovitev in delovanje usmerjevalne skupine nista povzročila dodatnih stroškov, saj administracijo in delovni čas krijejo redni proračuni članskih organizacij. V času priprave strateškega dokumenta ni bilo mogoče oceniti stroškov drugih ukrepov, saj so v večini primerov potrebe po financiranju za popolno izvedbo ukrepov odvisne od rezultatov prvih faz izvajanja (npr. pojasnitev natančnih potreb različnih skupin uporabnikov v zvezi z načrtovanim podatkovnim vozliščem o naravnih nevarnostih). V skladu s tem je ocena stroškov včasih del postopnega izvedbenega načrta za ukrepe.

Kvalitativni vidiki stroškov in koristi so imeli pomembno vlogo pri razvoju strategije in so temelj več ukrepov. Zaščita cestne infrastrukture pred naravnimi nesrečami in izboljšanje kakovosti dostopa do prometa sta na primer omejena zaradi omejene razpoložljivosti javnih finančnih sredstev. Sedanji poudarek ureditve upravljanja javnih cest na spremljanju nevarnih žarišč in pripravi sanacijskih ukrepov v primeru škode bo zato treba ohraniti, saj financiranje večjih strukturnih zaščitnih ukrepov ni izvedljivo. Podobna razmerja med stroški in koristmi na področju napetosti med preprečevanjem tveganja (ustrezne ravni zaščite) in toleranco tveganja (sprejemljive ravni tveganja) prispevajo k številnim izzivom, na katere se strategija odziva.

Vsebina strateškega dokumenta in v njem opredeljeni prilagoditveni ukrepi se brezhibno povezujejo z ustrezno občinsko, kantonsko in zvezno zakonodajo.

Sveženj ukrepov se je začel izvajati leta 2016, tj. takoj po dokončanju strateškega dokumenta in zaključku pilotnega projekta začetnega financiranja. Usmerjevalna skupina za izvajanje strategije kot institucionalnega ukrepa je bila ustanovljena že leta 2016. Nekateri ukrepi so po svoji naravi precej odprti, dokončanje več drugih ukrepov pa je bilo prvotno načrtovano do konca leta 2018. Ker nekateri od teh ukrepov zamujajo ali se soočajo z izzivi, jih lahko usmerjevalna skupina prerazporeja ali revidira.

Ukrepi, opredeljeni v strategiji, so večinoma nestrukturni, ampak bolj procesno usmerjeni, njihov cilj pa je oblikovanje pogojev in trajnih procesov za trajnostni regionalni razvoj, odporen na podnebne spremembe. Zato za njihovo „življenjsko dobo“ ne velja ločen časovni razpon.

Regionalkonferenz Oberland-Ost
Jungfraustrasse 38, Postfach 312, 3800 Interlaken
Email: region@oberland-ost.ch  
Homepage: https://www.oberland-ost.ch 

Oberingenieurkreis I, Tiefbauamt des Kantons Bern
Schlossberg 20, 3602 Thun 
Homepage: www.bve.be.ch/tba 

Pilotni projekt „Strategija prilagajanja podnebnim spremembam na območju Grimsel“, ki se financira iz švicarskega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam (prva faza financiranja: 2013-2017)