Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsla v švicarskih Alpah

Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam za območje Grimsel se odziva na izzive, ki izhajajo iz kombinacije i) vplivov podnebnih sprememb na potenciale naravnih nevarnosti in ii) že obstoječih socialno-ekonomskih in socialno-kulturnih ranljivosti.

Za območje Grimsela je značilna velika izpostavljenost gravitacijskim in hidrološkim procesom nevarnosti, kot so padec kamnin, blatni tokovi, hudourniški procesi, zemeljski plazovi, snežni plazovi in poplave zaradi aggradacije. Zaradi odmrzovanja permafrosta in umikanja ledenikov so bili v zadnjih letih različni deli regije prizadeti zaradi večjih naravnih nesreč, ki so vključevale množične premike na letni ravni in v vse večjem obsegu. Zaradi dviga nadmorske višine permafrostne črte zaradi temperature, mobilizacije odpadkov zaradi ablacije ledenikov, vse večje verjetnosti močnih padavin in naraščajoče snežne črte se pričakuje, da bodo večji množični dogodki postali bolj verjetni tudi poleti v prihodnosti.

Povprečna letna temperatura v Švici se je med letoma 1864 in 2017 že zvišala za 2,0 °C v primerjavi z 0,9 °C na svetovni ravni (CH2018, 2018). Glede na najnovejše podnebne scenarije za Švico za leto 2018 (CH2018, 2018) se lahko do konca 21. ^stoletja povprečna letna temperatura v celotni Švici poveča za do 6,9 °C od predindustrijske dobe (5,4 °C v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981–2010) za scenarij nezmanjšanih emisij RCP8.5. Pri scenariju ublažitve podnebnih sprememb RCP2.6, skladnem z 2 °C, bo segrevanje verjetno v razponu 2,1–3,4 °C nad predindustrijsko ravnjo (0,6–1,9 °C v primerjavi z obdobjem 1981–2010). V poletni sezoni se pričakuje še močnejše segrevanje. Dolgoročno bodo nezmanjšane podnebne spremembe (RCP8.5) verjetno povzročile, da se bo povprečna količina padavin v Švici poleti zmanjšala, pozimi pa povečala. Glede na regijo se napovedano povprečno povečanje zimskih padavin do leta 2100 giblje od +12 % do +22 %, mediano zmanjšanje poletnih padavin pa od –10 % do –24 %. Ocenjuje se, da se bo po scenariju RCP8.5 stopnja nič pozimi zvišala za 700 do 1050 metrov (v primerjavi z obdobjem 1981–2010). To bo povzročilo verjetno zmanjšanje vsot snežnih padavin za več kot -50 % in zmanjšanje povprečne zimske snežne odeje za -80 % na nizkih nadmorskih višinah. Obstajajo trdni dokazi, da bodo zlasti v zimskih polletjih pogostejše in intenzivnejše močne padavine, pri čemer se bodo največje spremembe pokazale pri intenzivnosti največjih padavin: za RCP8.5 naj bi se količine padavin med enodnevnimi močnimi padavinami s 100-letnimi intervali vračanja do leta 2100 povečale za 10–25 %. Skupni učinki vse večjih zimskih padavin, vse večjega deleža padavin namesto snega in vse hujših ekstremnih padavin bodo imeli resne posledice za tveganje poplav in druge naravne nesreče.

Švicarska nacionalna analiza tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem (Köllner et al., 2017 ), je kot prednostno tveganje za podnebne spremembe za več švicarskih regij, vključno s švicarskimi Alpami, opredelila vse pogostejše in/ali prostorsko razširjene množične premike zaradi umikanja ledenikov in taljenja permafrosta, tudi na območjih, ki prej niso bila prizadeta. Brez prilagoditvenih ukrepov se bo z zmanjšanjem stabilnosti naklona in pogostejšimi množičnimi premiki verjetno znatno povečalo tveganje škode na človeških življenjih in materialnih sredstvih (stavbe, infrastruktura, posredna škoda, zmanjšanje skladiščnih zmogljivosti vodnih zbiralnikov).

Na območju Grimsla je bil velik trenutni problemski pritisk zaradi blatnih tokov in lokalnih poplav na nekaterih občinskih ozemljih pomembno gonilo za začetek razvoja strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Sodelujoči deležniki so v svoji oceni prihodnjih izzivov ugotovili, da se bodo grožnje, ki jih povzroča vrsta hidrogravitacijskih nevarnosti, verjetno povečale v razmerah napredujočih podnebnih sprememb, vključno s podaljšanjem obdobij, izpostavljenih nevarnosti, v poletno sezono (Bender-Gàl idr., 2016). Nastala tveganja neposredno vplivajo na edino kantonsko cesto, ki je glavna povezava javnega prevoza v regiji in iz nje, sekundarni cestni sistem, stavbe in naselja, oskrbovalno infrastrukturo (pitna voda, električni vodi, telekomunikacije) in objekte, povezane s proizvodnjo vodne energije, ki je glavna gospodarska prednost regije.

Vplivi podnebnih sprememb na naravne nesreče so tesno povezani z različnimi vprašanji regionalnega razvoja na tem obrobnem podeželskem območju. Naraščajoča tveganja zaradi procesov naravnih nevarnosti se prekrivajo ter so povezana z drugimi zunanjimi pritiski in socialno-ekonomskimi trendi, ki veljajo v regiji, kar jih pogosto zaostruje. Ti neklimatski dejavniki vključujejo: demografske spremembe (izseljevanje s podeželja, staranje prebivalstva); omejitve razvoja naselij zaradi naravnih razmer; omejene javne finančne zmogljivosti za strukturne zaščitne ukrepe; oslabljeno dojemanje tveganja prebivalstva (ki vpliva na zaznano kakovost življenja); odvisnost privlačnosti za turizem in stopnje zaposlenosti od neprekinjenosti cestnih povezav. Naravne nesreče, ki jih povzročajo podnebne spremembe, vplivajo na te dejavnike regionalnega razvoja, saj vplivajo na tri ključne predpogoje trajnostnega regionalnega razvoja in ogrožajo njihovo potrebno ravnovesje, in sicer: i) prometno povezljivost in zanesljivost javne infrastrukture, ii) varnost in iii) kakovost življenja.

Razvoj strategije za prilagajanje podnebnim spremembam za območje Grimsel, ki je potekal v okviru tematskega sklopa „Obvladovanje naravnih nesreč“, je bil eden od 31 pilotnih projektov, financiranih v prvi fazi financiranja (2013–2017) zveznega švicarskega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta program podpira izvajanje švicarske nacionalne strategije prilagajanja (Zvezni svet, 2012) z zagotavljanjem finančne podpore inovativnim in zglednim projektom za prilagajanje podnebnim spremembam v kantonih, regijah in občinah.

Pilotni projekt na območju Grimsla je bil namenjen ozaveščanju regionalnih akterjev o posledicah podnebnih sprememb in spodbujanju sodelovanja med ustreznimi akterji na različnih ravneh in v različnih sektorjih. Konkretni cilji so bili opredeliti možnosti prilagajanja, razviti podregionalno dolgoročno prilagoditveno strategijo za usklajeno obvladovanje naravnih nevarnosti in doseči zavezanost akterjev njenemu izvajanju.

Strateški dokument je osredotočen na štiri strateške usmeritve za trajnostni regionalni razvoj v razmerah podnebnih sprememb: i) dostop do prometa, ii) kakovost življenja, iii) varnost in iv) komunikacija. Za te cilje so bili opredeljeni naslednji cilji (Bender-Gàl et al., 2016):

1. Prometna infrastruktura: Zagotovljena je ustrezna dostopnost ob upoštevanju vidikov stroškov in koristi, za različne cestne odseke pa so možne različne kakovosti dostopa do prometa.
2. Kakovost življenja: Optimalna uporaba potencialov regije je kljub podnebnim spremembam še vedno mogoča. Težnja k izseljevanju se kljub učinkom podnebnih sprememb ne bo okrepila, njene posledice za kakovost življenja pa bodo ublažene.
3. Varnost: Življenje v občinah ostaja varno, prebivalci pa imajo dober občutek varnosti. Tveganja za ljudi in vrednosti nepremičnin so čim manjša.
4. Sporočilo: Komunikacija znotraj regije in o njej je lahko razumljiva, dobro usmerjena, primerna za potrebe vsake ravni odločanja, redna, poteka ob pravem času in prek jasno dogovorjenih komunikacijskih kanalov.

Poleg tega je v strategiji opredeljenih pet interesnih področij in kvalitativni cilji, katerih cilj je trajnostni regionalni razvoj, odporen na podnebne spremembe, za vsako od njih.

V strategiji za prilagajanje podnebnim spremembam za območje Grimsel (Bender-Gàl idr., 2016) je priznano, da so vse večja tveganja zaradi podnebnih sprememb in drugih tekočih družbenih dogodkov tesno povezana. Tako na povezan način obravnava prilagajanje podnebnim spremembam in trajnostni regionalni razvoj (Steinemann idr., 2017). V skladu s tem so področja ukrepanja strategije delno neposredno povezana s procesi naravnih nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, delno pa so usmerjena tudi v nepodnebne vplive na širši regionalni razvoj. Cilj strategije je torej zagotoviti regionalni razvoj, odporen na podnebne spremembe, v okviru obvladovanja naravnih nesreč in tveganj.

Strateški dokument (Bender-Gàl idr., 2016) na podlagi ocen sedanjega stanja, pričakovanih sprememb, posledičnih prihodnjih izzivov in potencialnih priložnosti opredeljuje strateške usmeritve in naslednjih pet interesnih področij: (a) stavbe, naselja in objekte; (b) kantonsko cesto in infrastrukturo; (c) turizem; (d) zaposlovanje in gospodarski razvoj; ter (e) vaško življenje, družbeno-kulturni vidiki in pokrajina. Za vsako od interesnih področij se opredelijo, ocenijo in prednostno razvrstijo morebitna področja ukrepanja, na podlagi česar se oblikuje portfelj šestih konkretnih ukrepov. Ti so opredeljeni operativno, vključno z odgovornostmi, delovnimi koraki, kazalniki napredka itd. Ukrepi so različnih vrst in naslovov: institucionalna okolja, izboljšanje baze znanja, razvoj poravnave, komunikacija, trženje in prispevki k tehnični rešitvi. Opredeljeni so bili naslednji ukrepi:

• Ustanovitev usmerjevalnega odbora za strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsel: Ustanovitev usmerjevalne skupine ter opredelitev njenih nalog in pristojnosti za zagotovitev izvajanja, spremljanja in napredovanja ukrepov.
• Pretvorba neporabljenih nepremičnin za stanovanjske namene (občina Guttannen, zaselek Boden): Ustvarjanje novega stanovanjskega prostora, privabljanje novih prebivalcev in spodbujanje navznoter usmerjenega razvoja naselij, da se zagotovi družbeno in kulturno življenje vasi ter ohrani privlačnost območja kot življenjskega prostora kljub težavam s podnebnimi spremembami. Ukrep je odziv na zaznane izgube varnosti in kakovosti življenja zaradi naravnih nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe, njegov cilj pa je preprečiti izseljevanje, ki ga spodbuja spreminjanje dojemanja tveganja prebivalstva.
• Izboljšanje izmenjave podatkov in informacij o naravnih nesrečah: Vzpostavitev infrastrukture in postopkov za izmenjavo in obdelavo podatkov in informacij o naravnih nesrečah iz različnih virov ter njihovo posredovanje strokovnjakom in javnosti. To podpira regionalne akterje pri obvladovanju tveganj.
• Priprava na morebitno novo železniško povezavo: Cilj ukrepa je prispevati k nedavni politični razpravi o načrtih za izgradnjo nove ozkotirne železnice, povezane z visokonapetostnim električnim vodom, v 20 km dolgem predorskem sistemu, ki poteka sever-jug pod prelazom Grimsel. Projekt ponuja „podnebno odporno“ alternativo kantonski cesti, ki je izpostavljena nevarnosti. Morebitne posledice projekta za regijo in njegovo izpostavljenost naravnim nevarnostim se ocenijo in upoštevajo pri odločanju.
• Izboljšanje kriznega komuniciranja za turizem: Priprava in izvajanje prilagojenega komunikacijskega koncepta za pravočasnejše, natančnejše in učinkovitejše posredovanje informacij o pojavu nevarnih dogodkov turističnim skupinam uporabnikov.
• Trženje naravnega okolja in dinamičnih procesov: Razvoj turističnih proizvodov, ki tržijo krajino in naravno okolje kot regionalni prednosti. To prispeva tudi k ozaveščanju gostov o procesih naravnih nevarnosti in k boljšemu razumevanju nujnih ukrepov, kot so zapore cest.

Izvedbeni ukrep št. 1) je bila strategija strukturno zasidrana v regiji z ustanovitvijo usmerjevalne skupine že leta 2016. Usmerjevalna skupina je del novoustanovljene ureditve upravljanja za izvajanje strategije, ki temelji na obstoječih institucionalnih strukturah v regiji in združuje centralno usklajevanje z decentraliziranimi odgovornostmi. Sestavljajo ga pomembne institucije, ki so sodelovale pri razvoju strategije in jim predseduje Regionalkonferenz Oberland-Ost, institucija, ki je odgovorna za usklajevanje regionalne politike in deluje na stičišču občinskih, kantonskih in zveznih organov. Akterji, ki sodelujejo pri razvoju strategije, so se s podpisom izjave o nameri zavezali k njenemu izvajanju.

Izvedba nadaljnjih ukrepov do konca leta 2018 kaže mešano sliko, pri čemer stanje izvajanja sega od dokončanja do poteka do soočanja s težavami: Turistična valorizacija procesov naravnih nevarnosti (ukrep 6) uspešno poteka in v regijo prinaša univerzitetne tečaje, znanstvene ekskurzije in študijske obiske obiskovalcev z drugih celin. Izboljšanje izmenjave podatkov o naravnih nesrečah (ukrep 3) med glavnimi upravljavci infrastrukture v regiji zelo dobro napreduje in je prineslo pomembne rezultate, npr. v zvezi z odpravo odvečnih struktur spremljanja, skupno uporabo podatkovnih zbirk, ki jih upravljajo posamezni upravljavci, in skupnim javnim naročanjem novih sistemov spremljanja. Skupek argumentov v zvezi z načrti za novo železniško povezavo (ukrep 4) je bil pripravljen in sporočen odgovornim nosilcem odločanja, vendar je bil zaradi političnih odločitev zvezne ravni gradbeni projekt preložen na poznejši čas. Izvajanje ukrepov 2) in 5) je trenutno odloženo ali začasno ustavljeno, ker so se spremenili ključni okvirni pogoji (nova občinska uprava, osebne spremembe pri akterju, odgovornem za ukrep).

Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam za območje Grimsel je bila razvita v participativnem procesu med letoma 2014 in 2016. Sodelovanje vseh ustreznih deležnikov in široka zastopanost pomembnih institucionalnih akterjev v delovni skupini sta bila opredeljena kot ključna dejavnika uspeha projekta (Steinemann idr., 2016). Predvsem je proces sodelovanja uspel združiti sektorske akterje z različnih ravni, ki so do takrat na precej razdrobljen način izvajali ločene strategije obvladovanja tveganja. Organizacijo procesa so sestavljali projektno vodenje, delovna skupina, zunanji strokovnjak podizvajalec in Zvezni urad za okolje (FOEN) kot koordinator programa financiranja. Skupino za upravljanje procesov je vodil Regionalkonferenz Oberland-Ost, ki je deloval tudi kot organ za izvajanje projektov, sestavljali pa so jo predstavniki inženirskega urada kantonske uprave (Oberingenieurkreis I) in ene občine. Drugi partnerji, zastopani v delovni skupini, so bili vse občine, ustrezni kantonski uradi ter javni in zasebni akterji, ki so zastopali ključne regionalne sektorje energetske industrije, prometne infrastrukture, turizma in kmetijstva. Zunanji svetovalec je bil odgovoren za vodenje procesov, omogočanje sestankov in strokovno svetovanje. Nadaljnje svetovanje in strokovno znanje je zagotovil uradnik za prilagajanje podnebnim spremembam pri organu financiranja FOEN.

Strategija je bila razvita v procesu, ki temelji na delavnicah in je bil strukturiran v petih fazah. Začelo se je z uvodnim dogodkom maja 2014 in končalo z zaključnim dogodkom januarja 2016, skupaj pa je bilo izvedenih šest delavnic. Namenjeni so bili opredelitvi potreb in dojemanja problemov akterjev ter razmisleku o njih, sistemski soodvisnosti, potrebah in možnostih za ukrepanje, morebitnih konfliktih, oblikovanju strategij, prednostnih nalogah in strateških usmeritvah, skupnih ciljih in konkretnih ukrepih. Delavnice so bile pripravljene in naknadno obdelane s pomočjo vhodnih dokumentov, ki so se postopoma razvili v končni strateški dokument.

Dvostranski pripravljalni pogovori, zlasti pred prvo delavnico, so se izkazali za zelo koristne za pojasnitev dejanskega problematičnega stanja in strukturiranje razprave med delavnicami. Do neke mere so ti pogovori dopolnjevali delavnice, če zaradi omejenih časovnih virov vsi udeleženci niso mogli v celoti izraziti vseh svojih pomislekov. Format „svetovne kavarne“ se je izkazal za posebej primerno metodo za olajšanje razprave v majhnih skupinah v okviru delavnic. Aktivno sodelovanje v procesu in pozitivna identifikacija z njegovim rezultatom sta se spodbujala tako, da so bili udeleženci pozvani, naj prispevajo, npr. k prihodnji viziji svoje interesne skupine, in da jim je bila dodeljena odgovornost za razvoj ukrepov.

Proces sodelovanja deležnikov je bil ključen za doseganje ustreznega ravnovesja ukrepov na stresnem področju, ki ga zajemajo strateški cilji. To je vključevalo uravnoteženje sprejemljivih ravni tveganja z ustreznimi ravnmi varnosti, dostopnosti in kakovosti življenja. Vodje postopkov na podlagi pridobljenih izkušenj (Steinemann idr., 2016) ugotavljajo, da zgolj znanstvena dejstva ne zadostujejo za sprejemanje povezanih sodb, temveč da je treba oblikovati skupna stališča z izmenjevanjem različnih stališč in dojemanja problemov v postopku kolektivnega posvetovanja.

Koordinatorji švicarskega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam (FOEN, 2017) menijo, da je strategija za prilagajanje podnebnim spremembam v regiji Grimsel uspešna in projekt dobre prakse. Je med manjšino pilotnih projektov, ki so presegli izboljšanje baze znanja ali razvoj podpornih orodij in nadaljevali z opredelitvijo konkretnih možnosti prilagajanja, jih oblikovali v regionalno zasidrano strategijo in pripravili njeno izvajanje v praksi. Opredeliti je mogoče naslednje glavne dejavnike uspeha, povezane z različnimi razsežnostmi (Steinemann idr., 2016):

Dejavniki uspeha, povezani z zunanjimi okvirnimi pogoji:

• Pretekli nevarni dogodki v zadnjih letih so povzročili težave na začetku projekta, kar je ustvarilo ozaveščenost o potrebi po ukrepanju in povečalo pripravljenost za začetek regionalnega procesa prilagajanja.
• Ponovna ocena lokalne poplavne ogroženosti med procesom razvoja strategije je pomenila, da je bilo tveganje manjše, kot je bilo prvotno predvideno, kar je olajšalo dojemanje težav vključenih akterjev. Čeprav se taka dinamika lahko šteje za ambivalentno, so spremembe v lokalnem dojemanju tveganja olajšale premik obsega procesa strategije s precej ozkega poudarka na (strukturnih) ukrepih za obvladovanje tveganja na veliko širše perspektive regionalnega razvoja.
• Ugoden predpogoj je bila dobra razpoložljivost regionalnih podatkov o procesih naravnih nevarnosti v sedanjosti in prihodnosti.
• Začetek razvoja strategije in izbiro tematskih žarišč so od spodaj navzgor usmerjali akterji v regiji in njihove regionalne potrebe.
• Zvezno financiranje iz pilotnega programa je bilo podporno. Nakazal je politično voljo in pomen prilagajanja podnebnim spremembam na višji vladni ravni.
• Splošna švicarska tradicija prebivalcev, ki imajo močne državljanske vloge in so hkrati navajeni delovati v različnih družbenih vlogah, se je izkazala za ploden substrat za razvoj participativne politike.

Dejavniki uspeha, povezani s procesom razvoja strategije:

• Široka udeležba ustreznih regionalnih akterjev z več ravni in regionalno pomembnih gospodarskih sektorjev, vključno s ključnimi akterji z dobrim ugledom in visoko verodostojnostjo v regiji. To je zagotovilo tudi široko sprejetje strategije.
• Močna zavezanost vodij procesov in visoka motivacija sodelujočih akterjev. Lastništvo akterjev se je spodbujalo tako, da se jim je dodelila odgovornost za razvoj ukrepov.
• Vključevanje zunanjih svetovalcev je zagotovilo strokovno vodenje projektov, privlačno omogočanje delavnic ter učinkovito pripravo in naknadno obdelavo sestankov.
• Dodelitev tematske prožnosti procesu je omogočila odzivanje na spremembe zunanjih okvirnih pogojev in odprla ustvarjalni manevrski prostor.
• Sodelujoči akterji so se s podpisom izjave o nameri zavezali k izvajanju strategije.

Dejavniki uspeha, povezani z vsebino strategije:

• Ključni dejavnik uspeha je, da so se naravne nevarnosti, povezane s podnebjem, obravnavale v širšem okviru regionalnega razvoja, pri čemer so se v celoti upoštevale njihove interakcije z družbenim razvojem in socialno-ekonomskimi regionalnimi izzivi.
• Spodbudno je bilo, da so bile obravnavane tudi priložnosti, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in prilagajanja družbe. Eden od ukrepov si na primer prizadeva izkoristiti dinamične krajinske procese, ki jih oblikujejo spreminjajoče se podnebne razmere, tako da jih trži kot prednost za turizem.
• Proces strategije je bil institucionaliziran z vzpostavitvijo nove strukture upravljanja (usmerjevalna skupina s pristojnostmi) za njeno izvajanje.

Delo v skupinah s scenariji podnebnih sprememb med delavnico je bilo do neke mere omejujoč dejavnik, ki ni bil uspešen. Prvotna zamisel je bila razlikovati med ocenami težav in možnostmi prilagajanja glede na različne scenarije podnebnih sprememb (šibke, srednje, močne), da bi se upoštevale negotovosti. Vendar se je izkazalo, da je ta pristop preveč zapleten. Namesto tega so akterji pripravili skupne ocene splošne smeri prihodnjega razvoja v času podnebnih sprememb (trenutno stanje se izboljšuje, slabša ali ostaja nespremenjeno), ki niso bile vezane na določen časovni okvir.

Čeprav je bilo izvajanje nekaterih ukrepov doseženo ali kaže dober napredek, spremembe okvirnih pogojev trenutno negativno vplivajo na druge ukrepe ali omejujejo njihov učinek. Kljub pripravljalnim korakom za preureditev neuporabljenih stavb (ukrep 2) je zaradi politične spremembe lokalne uprave postopek trenutno začasno ustavljen. Sprememba osebja pri subjektu, odgovornem za ukrep 5), je do zdaj odložila njegovo izvajanje. Številni argumenti v zvezi z novo železniško progo Grimsel (ukrep 4) so bili zaključeni in so podpirali projekt, vendar je zvezna vlada medtem znižala njeno prednostno razvrstitev.

Razvoj „strategije prilagajanja podnebnim spremembam za območje Grimsel“ je bil eden od projektov, financiranih iz zveznega švicarskega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam. V prvi fazi financiranja je pilotni program financiral 31 projektov s skupnim obsegom financiranja 7,7 milijona švicarskih frankov. Brez spremljevalnih ukrepov to pomeni povprečni proračun v višini približno 200 000 švicarskih frankov na projekt.

Za vsak ukrep, opredeljen v strategiji, so opisani koristi in predvideni rezultati, potrebe po financiranju pa so kvalitativno opredeljene, vendar niso bile količinsko opredeljene niti koristi niti stroški. Ustanovitev in delovanje usmerjevalne skupine nista povzročila dodatnih stroškov, saj se upravljanje in delovni čas krijeta iz rednih proračunov organizacij članic. V času priprave strateškega dokumenta ni bilo mogoče oceniti stroškov drugih ukrepov, saj so v večini primerov potrebe po financiranju za popolno izvedbo ukrepov odvisne od rezultatov prvih korakov izvajanja (npr. pojasnitev natančnih potreb različnih skupin uporabnikov glede načrtovanega podatkovnega vozlišča o naravnih nevarnostih). V skladu s tem je ocena stroškov včasih del postopnega izvedbenega načrta za ukrepe.

Kvalitativni vidiki stroškov in koristi so imeli pomembno vlogo pri razvoju strategije in so temelj več ukrepov. Zaščita cestne infrastrukture pred naravnimi nesrečami in izboljšanje kakovosti dostopa do prometa sta na primer omejena zaradi omejene razpoložljivosti javnih finančnih sredstev. Sedanja usmeritev ureditve upravljanja javnih cest na spremljanje nevarnih žariščnih točk in pripravo sanacijskih ukrepov v primeru škode bo zato treba ohraniti, saj financiranje večjih strukturnih zaščitnih ukrepov ni izvedljivo. Podobna razmerja med stroški in koristmi na področju napetosti med preprečevanjem tveganja (ustrezne ravni zaščite) in toleranco do tveganja (sprejemljive ravni tveganja) prispevajo k številnim izzivom, na katere se strategija odziva.

Vsebina strateškega dokumenta in v njem opredeljeni prilagoditveni ukrepi se neopazno povezujejo z ustrezno občinsko, kantonsko in zvezno zakonodajo.

Izvajanje svežnja ukrepov se je začelo leta 2016, tj. takoj po dokončanju strateškega dokumenta in zaključku pilotnega projekta semenskega financiranja. Usmerjevalna skupina za izvajanje strategije kot institucionalnega ukrepa je bila ustanovljena že leta 2016. Nekateri ukrepi so po svoji naravi precej časovno neomejeni, medtem ko je bilo dokončanje več drugih ukrepov prvotno načrtovano do konca leta 2018. Ker nekateri od teh ukrepov zamujajo ali se soočajo z izzivi, bi jih usmerjevalna skupina lahko preoblikovala ali revidirala.

Ukrepi, opredeljeni v strategiji, so večinoma nestrukturni, vendar bolj procesno usmerjeni, njihov cilj pa je oblikovanje pogojev in trajnih procesov za trajnostni regionalni razvoj, odporen na podnebne spremembe. Njihova „življenjska doba“ kot taka ni predmet ločenega časovnega razpona.

Regionalkonferenz Oberland-Ost
Jungfraustrasse 38, Postfach 312, 3800 Interlaken
Email: region@oberland-ost.ch  
Homepage: https://www.oberland-ost.ch 

Oberingenieurkreis I, Tiefbauamt des Kantons Bern
Schlossberg 20, 3602 Thun 
Homepage: www.bve.be.ch/tba 

Pilotni projekt „Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Grimsla“, ki se financira iz švicarskega pilotnega programa za prilagajanje podnebnim spremembam (prva faza financiranja: 2013-2017)