All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodies
An official website of the European Union | How do you know?
Environmental information systems
SL
Ključno sporočilo
Izberite kombinacijo kazalnikov ali meril, pri čemer uporabite kvantitativne in kvalitativne metode, da boste lahko učinkovito ocenili izložke in rezultate prilagajanja.
Po opredelitvi področja uporabe in ciljev MEL (korak6.1)opišite, kako se bodo ukrepi iz vašega načrta prilagajanja spremljali in ocenjevali, da bi ocenili njihovo učinkovitost pri doseganju odpornosti proti podnebnim spremembam. Pomembno je izbrati kombinacijo kazalnikov ali meril z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod. Tako boste lahko ocenili konkretne rezultate prilagoditvenih ukrepov (izložki)in napredek pri doseganju odpornosti (rezultati). Upoštevajte, da lahko v nekaterih primerih določanje rezultatov prilagajanja traja več let.
Tabela 1 Primer kazalnikov izložkov in izidov
Vpliv podnebnih sprememb | Prilagoditveni ukrep | Izhodna vrednost | Izid |
|---|---|---|---|
Pomanjkanje vode zaradi suše | Sanacija mokrišč | Hektarji saniranih mokrišč | Zmanjšanje vpliva suše na količino vode |
Slika 4, Donattiidr., 2020
Vaš okvir MEL in izbira kazalnikov ali meril bi morala biti realistična in celovita – sorazmerna z razpoložljivimi podatki ter notranjimi zmogljivostmi in viri vaše organizacije (glej primer 6.2). Na začetku se je mogoče osredotočiti na proces prilagajanja in izložke prilagoditvenih ukrepov , ki se sčasoma postopoma širijo, da se vključijo dodatni kazalniki za merjenje dolgoročnih rezultatov.
Za učinkovito merjenje rezultatov morate pristopiti k MEL kot iterativnemu in neprekinjenemu procesu, pri čemer dosledno izvajate 6. korak. Dolgoročno spremljanje zahteva dosleden pristop skozi čas.
Izbrani okvir mora imeti kazalnike ali merila, ki so ustrezni in jasni. Vaša ocena tveganja in cilji prilagajanja (korak2)ter izbrani prilagoditveni ukrepi (korak5)bi morali zagotoviti trdno podlago za opredelitev teh kazalnikov.
Nekaj primerov kazalnikov ali meril MEL je navedenih v nadaljevanju.
- Napredek pri zmanjševanju vplivov na podnebje (korak2.2)
- Odstotek gospodarske škode, ki so jo povzročili ekstremni vremenski dogodki (sprememba skozi čas)
- Število smrtnih žrtev, povezanih s požari v naravi (sprememba skozi čas)
- Število smrtnih žrtev, povezanih s poplavami (sprememba skozi čas)
- Število smrtnih žrtev, povezanih s toploto (sprememba skozi čas)
- Napredek pri zmanjševanju tveganj in ranljivosti ter povečanju sposobnosti prilagajanja
- Odstotek prebivalstva, ki živi na območjih, izpostavljenih poplavam (sprememba skozi čas)
- Odstotek omejitev za stavbe, sprejetih na območjih, izpostavljenih nevarnosti
- Število bolnišničnih postelj
- Napredek pri doseganju ciljev prilagajanja (korak2.4)
- Odstotek biotske raznovrstnosti v mestih
- Odstotek neprepustnih površin
- Odstotek urbanih zelenih površin (pokritost tal, %)
- Napredek pri odpravljanju ovir za prilagajanje
- Število organov, organizacij ali mrež, ki dejavno sodelujejo v mehanizmih usklajevanja
- Število razvitih (ali sprejetih, izvedenih itd.) lokalnih ali regionalnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam
- Število sektorskih politik, strategij in načrtov, ki vključujejo ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam
- Napredek pri doseganju pravične odpornosti
- Odstotek gospodinjstev z dostopom do interneta
- Odstotek prebivalstva, izpostavljenega ekstremni vročini
- Odstotek prebivalstva, ranljivega za poplave (ali ki živi na poplavno ogroženih območjih)
- Odstotek pokritosti z drevesi v soseskah z visokimi stopnjami brezposelnosti
Pridobivanje navdiha iz primerov kazalnikov ali meril prilagajanja
Merljivi kazalniki so privlačni za oblikovalce politik, saj zagotavljajo količinsko opredeljive in oprijemljive dokaze o napredku in uspešnosti regije. Potrjevanje kvantitativnih podatkov s stališči deležnikov omogoča celovitejše razumevanje vprašanj „kako“ in „zakaj“.
Eden od primerov možnega okvira je okvir za poročanje CDP-ICLEI Track, ki se uporablja za lokalne in regionalne oblasti.
Primer 6.2
Sistemi
MEL v evropskih mestnih in metropolitanskih območjih· Obstajajo pobude za pomoč mestom pri vzpostavitvi učinkovitih sistemov MEL, na primer francoska metodologija ADEME ali evropski raziskovalni projekti, kot je RESIN.
V barcelonskem podnebnem načrtu za obdobje 2018–2030 je opisanih več kot 240 ukrepov za obravnavanje podnebnih sprememb v mestu, od katerih ima vsak posebne kazalnike za spremljanje napredka. Ti ukrepi so razvrščeni v pet prednostnih področij, ki zajemajo vidike, kot so javna blaginja, energijska učinkovitost stavb in ustvarjanje vključujočih javnih prostorov. Vsako prednostno področje ima več področij ukrepanja s kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji. Za učinkovito spremljanje napredka načrt uporablja celovit sklop kazalnikov, ki temeljijo na ključnih značilnostih, kot so ustreznost, razpoložljivost podatkov in enostavna razlaga. Ti kazalniki zajemajo vidike, vključno z vplivi, ukrepi, viri, okoljem, zaznavanjem in uspešnostjo. Na primer, za ukrepe za preprečevanje prekomerne toplote ali razvoj zelenih površin kazalniki vključujejo metrike, kot so aktivacija protokolov toplotnih valov, povečanje pokritosti z drevesi in razpoložljivost zelene površine.
Deležniki sodelujejo na delavnicah in predstavitvah, kar omogoča participativno ocenjevanje učinkovitosti načrta. Skupščina državljanov za podnebje zagotavlja platformo za izmenjavo napredka in poziva k objektivni oceni, ki zagotavlja skupni pristop k obravnavanju podnebnih sprememb v Barceloni.
· Mesto Antwerpen (Belgija) ima podroben načrt za prilagajanje podnebnim spremembam z velikim sklopom prilagoditvenih ukrepov. Za vsako dejanje se izpolni pregledna tabela. Podrobno opisuje vloge in odgovornosti, cilje, metodologije, obdobje izvajanja, pričakovane rezultate, ocenjeno potrebno financiranje in drugo. Ta pristop omogoča enostavno redno ocenjevanje napredka in po potrebi prilagajanje prizadevanj.
- Za razumevanje potrebe po prilagajanju in učinkovitosti ukrepov so bili razviti tudi kazalniki za strategijo metropolitanskega območja Helsinkov za prilagajanje podnebnim spremembam. Kazalniki so razvrščeni v razrede nevarnosti/vremena, izpostavljenosti, sposobnosti prilagajanja in sestavljene ranljivosti (po razredih kazalnikov Evropske agencije za okolje). Razvijajo in dopolnjujejo se v skladu s potrebami po spremljanju.
Viri
Prilagajanje podnebnim spremembam: Merjenje uspešnosti, opredelitev ciljev in zagotavljanje trajnostnosti (Evropski odbor regij) (2023)
podaja praktična priporočila za ocenjevanje prizadevanj za prilagajanje, merjenje napredka in opredelitev ciljev.
Prilagajanje podnebnim spremembam v evropskih mestih: Za pametnejše, hitrejše in bolj sistemsko ukrepanje (Konvencija županov EU za podnebje in energijo) (2021)
Namenjeno nosilcem odločanja in tehničnemu osebju, ki se ukvarja s prilagajanjem podnebnim spremembam in odpornostjo nanje. V oddelku 4.1 sta obravnavana spremljanje in ocenjevanje ukrepov.
Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje (Evropska komisija)(2023),
korak 5, vsebuje smernice o postopku spremljanja in ocenjevanja, v katerih so opredeljeni namen, sodelovanje deležnikov, razvoj kazalnikov in sporočanje rezultatov.
Principles for Indicator Development (Climate-eval)(2015)
Dokuments the principles for development, selection and implementation indicators used in the monitoring and evaluation phase of adaptation (Načela za razvoj kazalnikov (podnebno vrednotenje) (2015)Dokumenti o načelih za razvoj, izbiro in izvajanje kazalnikov, ki se uporabljajo v fazi spremljanja in ocenjevanja prilagajanja).
Pravična odpornost za Evropo: Za merjenje pravičnosti pri prilagajanju podnebnim spremembam (EEA)(2023)
ponuja vpogled v izbiro ustreznih kvantitativnih ali kvalitativnih kazalnikov za merjenje napredka pri doseganju pravične odpornosti.
Poročilo pod vodstvom OECD o spremljanju, ocenjevanju in učenju za obvladovanje podnebnih tveganj (2021)ponuja okvir, ki ga
je treba uporabiti pri razvoju okvirov MEL za intervencije za obvladovanje podnebnih tveganj. Oddelek 5 je še posebej pomemben.
Poročilo – Indicators for Resilience Cities (Kazalniki za odpornost mest) (OECD) (2018 )
Aims to strengthen strategies for urban resilience through the use of indicators (Ciljikrepitve strategij za odpornost mest z uporabo kazalnikov). Oddelek 2 vsebuje smernice o tem, kako jih lahko organi prilagodijo prednostnim nalogam politike.
Pregled okvirov kazalnikov, ki podpirajo urbanistično načrtovanje za odpornost in zdravje (Regionalni urad SZO za Evropo) (2022),
poglavje 5, vsebuje pregled mednarodnih kazalnikov, ki podpirajo načrtovanje odpornosti.
Language preference detected
Do you want to see the page translated into ?
Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.