Prilagajanje podnebnim spremembam s prostorskim načrtovanjem

Ključna spoznanja

O območju

Podnebne grožnje

Severozahodna Hrvaška obsega glavno mesto države, mesto Zagreb, in tri županije (Zagrebško, Karlovško in Krapinsko-zagorsko županijo). V regiji je veliko različnih mestnih in podeželskih območij ter geografskih morfologij. Zaradi tega se regija sooča s številnimi vplivi podnebnih sprememb, nanjo pa vpliva več podnebnih nevarnosti. Med najhujše spadajo ekstremna vročina in poplave (poplave v mestih in naplavinah) ter zemeljski plazovi, ki jih pogosto povzročijo čezmerno deževje, neustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje zelene infrastrukture, ekstremni vremenski pojavi in daljša sušna obdobja.

Izzivi za lokalne in regionalne podnebne ukrepe

Čeprav so evropska mesta in regije v ospredju boja proti podnebnim spremembam, pogosto nimajo potrebnih orodij za ustrezno ukrepanje v zvezi s to odgovornostjo. Imajo zmogljivosti za razvoj različnih načrtov in strategij, vendar nimajo potrebnih mehanizmov za njihovo izvrševanje, saj se o zakonih in standardih za gradbeništvo večinoma odloča na nacionalni ravni. Lokalna in regionalna raven imata pogosto na voljo minimalna orodja, kot so prostovoljne sheme in omejene spodbude, da bi vlagatelje in državljane spodbudili k ukrepanju za ublažitev učinkov podnebnih sprememb. Te okoliščine ne zadostujejo za reševanje prihodnjih izzivov.

Energetski in podnebni načrti se razvijajo neodvisno na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih, med njimi pa je le malo komunikacije ali usklajevanja ali pa je sploh ni. Posledica tega so nepovezane politike, protislovja in neučinkovitosti, kar ustvarja dodatne ovire za izvajanje ključnih ukrepov. Poleg tega tem načrtom niso ustrezno dodeljena sredstva, saj proračunsko načrtovanje pogosto ne sledi ugotovljenim potrebam.

Prostorsko načrtovanje za povečanje učinkovitosti

Prostorski načrti so močno načrtovalno in izvršilno orodje. Njihov glavni namen je opredeliti prostorski razvoj ozemlja, vključno z opredelitvijo kategorij rabe zemljišč, postavitvijo infrastrukture ter posebnimi gradbenimi in razvojnimi zahtevami. Prostorsko načrtovanje ima dolgo evropsko tradicijo in se izvaja po vsem svetu. Občine, mesta in regije po vsej Evropi razvijajo in izvajajo prostorske načrte. Ti načrti so sami po sebi multidisciplinarni in se razvijajo na nacionalni, regionalni, občinski in podobčinski ravni.

Za razliko od drugih postopkov načrtovanja so prostorski načrti izvršljivi na ravni, na kateri so izdelani. V bistvu stavbe v gradnji ali v nekaterih primerih rekonstrukcije zahtevajo dovoljenja, kar pa zahteva uskladitev predlaganih projektov in ustreznega prostorskega načrta. Ta določba omogoča prostorskim načrtom, da določijo in uveljavijo izvajanje ključnih ukrepov. Tako lokalnim in regionalnim oblastem omogoča, da prevzamejo odgovornost za svoj razvoj in olajšajo izvajanje ključnih ukrepov za zagotovitev prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti nanje.

Povezovanje prostorskega, podnebnega in energetskega načrtovanja

Čeprav so prostorski načrti multidisciplinarno orodje, ki zajema večino, če ne vse vidike razvoja na določenem območju, se ne uporabljajo pogosto za uveljavljanje energetskih in podnebnih ambicij, ki presegajo izvajanje temeljnih nacionalnih gradbenih standardov. Z razširitvijo njihove uporabe in vključitvijo ključnih elementov za izpolnitev lokalnih ali regionalnih energetskih in podnebnih ciljev lahko prostorski načrti postanejo velik vzvod sprememb.

Glede na nacionalno zakonodajo in prakse načrtovanja lahko prostorski načrti vključujejo različne ukrepe za lažje prilagajanje podnebnim spremembam. Prostorski načrti lahko na primer zahtevajo več zelenih površin znotraj nepremičnin na določenem območju ali na celotnem območju. Vključujejo lahko naravna zadrževalna območja deževnice in rešitve za gospodarjenje z vodo na ravni stavbe, kot je uporaba deževnice, ali predvidevajo sonaravne rešitve, kot so zelene strehe in fasade na nekaterih območjih ali za nekatere vrste stavb. Mesto Karlovac je

na primer objavilo razpis za ambiciozen prostorski načrt, ki zajema degradirano območje znotraj mestnih meja mesta. Po javnem posvetovanju in uradnem sprejetju načrt vključuje več zelo ambicioznih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev.

• Prvič, načrt zahteva višje standarde za izvajanje zelene infrastrukture in ohranjanje obstoječih naravnih območij na območju.
• Drugič, načrt ne predvideva lokalne uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo toplote. Edine možnosti za oskrbo s toploto na tem območju so mestni sistem daljinskega ogrevanja ali lokalna proizvodnja toplote iz obnovljivih virov. Ta zahteva presega nacionalni standard za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.

Podoben načrt je bil izveden tudi na podobčinskem območju v glavnem mestu države Zagreb. Prostorski načrt, ki zajema več mestnih blokov, vključuje stroge predpise o emisijah toplogrednih plinov, zahtevah glede gospodarjenja z vodami in sonaravnih rešitvah.

Ti primeri so še vedno na ravni pilotnih ukrepov, njihov cilj pa je prikazati prakse, ki jih lahko lokalne in regionalne oblasti sprejmejo za zaščito svojega okolja in krepitev odpornosti od spodaj navzgor. Načela, obravnavana v tej zgodbi in prikazana v opisanih pilotnih ukrepih, se lahko prenesejo v načrte na višji ravni, ki zajemajo večja območja. Z razvojem in izvrševanjem celostnih prostorskih, energetskih in podnebnih načrtov bodo mesta in regije lahko zagotovili dolgoročno odpornost na podnebne spremembe ter ustvarili čisto, zdravo in na ljudi osredotočeno okolje.

Med vsemi mojimi projekti sem še posebej ponosen, da skupaj z REGEA razvijamo Zeleni prostorski in prostorski načrt za mesto Karlovac. Smo zeleno in pametno mesto. Energetski prehod se je že začel

Damir Mandić – župan Karlovca

Povzetek

Več informacij

Kontaktni podatki