Prilagajanje, ki temelji na naravi in ga vodi skupnost, v mestu Talin v Estoniji

Ključna spoznanja

O regiji

Podnebne grožnje

V zadnjih dveh desetletjih se je v Estoniji močno povečala ekstremna vročina, pri čemer je bilo med letoma 2008 in 2024 zabeleženih pet najtoplejših let. V zadnjih 60 letih se je število dni s temperaturami nad 30 °C povečalo za skoraj devet dni na leto. Vročinski valovi trajajo približno en teden dlje kot sredi 20. stoletja. Nova študija ugotavlja, da se je frekvenca baltskih vročinskih valov v zadnjih 30 letih približno podvojila. Podnebni modeli napovedujejo še večje povečanje v prihodnosti. V skladu z razvojnim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2030 (2015) podnebni modeli napovedujejo še večja prihodnja povečanja; po srednje- in visokocenovnih scenarijih se pričakuje, da bodo vročinski valovi v Estoniji do sredine stoletja postali bistveno pogostejši in intenzivnejši, pri čemer bodo poletja veliko bolj vroča kot danes.

V zadnjih desetletjih sta se v Estoniji rahlo povečala dež in sneženje. V primerjavi s prejšnjimi desetletji (1961–1990) so se skupne padavine v povprečju povečale za približno 6 %. Zime so postale veliko bolj mokre, medtem ko so jeseni nekoliko bolj suhe. Kratke in močne padavine so postale pogostejše in lahko povzročijo poplave. Napovedi predvidevajo, da se bodo padavine v prihodnosti še povečale, verjetno za približno 20 % do leta 2100. Večina tega povečanja se bo verjetno zgodila pozimi, medtem ko se lahko poletno deževje zmanjša. Ko v kratkem času močno dežuje, se tveganje poplav v mestih poveča, zlasti če mestne oblasti ne nadgradijo sistemov za padavinske vode za ravnanje z dodatno vodo.

Napovedi kažejo, da bodo nenadne poplave – nenadne lokalne poplave po močnem dežju – postale pogostejše, ko bodo nevihte vse hujše.

Vključevanje ljudi, obnova narave, skupno prilagajanje

Hkrati je projektna skupina uvedla prilagodljivo infrastrukturo, da bi zagotovila celoletni javni dostop in ekološko združljivost, zahvaljujoč plavajočim pločnikom, ki se spopadajo z nihajočimi vodostaji. Zasnova jezu deluje skupaj z aktivnimi populacijami bobrov, ki so naravno prispele.

V znanstvenih ocenah je bilo ocenjeno, da bi se s ponovnim mokrenjem barja emisije CO2 zmanjšale za 0,8 do 3 tone na hektar na leto. Medtem ko se lahko kratkoročne emisije metana povečajo zaradi pogojev z nizko vsebnostjo kisika in preobremenjenosti z vodo, dolgoročno podnebno modeliranje kaže, da preprečene emisije CO2 to več kot nadomeščajo. Le v dveh desetletjih bi lahko območje postalo neto ponor ogljika, v naslednjih 50 letih pa bi se lahko ekosistemi v celoti obnovili.

Eden najpomembnejših vidikov je, da prilagoditveni ukrepi sledijo participativnemu procesu. Po pripravi načrta upravljanja naravnega rezervata Pääsküla Bog s postopkom sodelovanja javnosti so se lokalni prebivalci in organi dogovorili o dveh ključnih vidikih: vse obstoječe sprehajalne poti morajo ostati dostopne, vsak ukrep obnove barja pa je treba izvesti ročno, brez uporabe težkih strojev. Več kot 400 prostovoljcev, vključno s prebivalci, študenti in naravovarstvenimi skupinami, je sodelovalo pri gradnji jezov, odstranjevanju invazivnih vrst in dnevih okoljskega izobraževanja. Projekt ni le naložba za prilagajanje podnebnim spremembam, temveč tudi skupni ukrep skupnosti za izboljšanje kakovosti življenja v mestih.

Obnova jezera Pääsküla Bog obravnava ključna podnebna tveganja v mestih – vročinske valove, intenzivno deževje in emisije ogljika – z nadgradljivo in sonaravno rešitvijo. Prav tako krepi lokalno biotsko raznovrstnost, zmanjšuje požarno ogroženost in služi kot učilnica na prostem za ozaveščanje o podnebju. Kot tak odraža širšo zavezo Talina, da bo do leta 2050 postal podnebno nevtralen, ter je usklajen s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in nacionalno podnebno politiko Estonije.

Naravni rezervat Pääsküla Bog je ena najbogatejših in najbolj prepoznavnih zelenih površin v Talinu. Z njeno obnovo ne le blažimo vplive podnebnih sprememb, temveč ponujamo tudi redko priložnost za izobraževanje o naravi in izkušnjo urbane divjine. Imamo priložnost in odgovornost, da ohranimo in obnovimo te pokrajine, kjer je to še mogoče.

Jüri-Ott Salm, vodja projekta, koordinator programa za mokrišča pri estonskem skladu za naravo (ELF)

Strateški okvir

Obnova parka Pääsküla Bog je vključena v akcijski načrt Talina za trajnostno energijo in podnebne spremembe (2021),ki določa pot mesta do podnebne nevtralnosti do leta 2050. V načrtu so sonaravne rešitve opredeljene kot ključni pristop za zmanjšanje tveganj, povezanih s podnebjem, povečanje biotske raznovrstnosti in krepitev odpornosti.

Ponovno mokrenje 47 hektarjev degradiranih šotišč prispeva k več prednostnim področjem:

• prilagajanje podnebnim spremembam – zmanjšanje tveganj zaradi ekstremnih padavin, suše in požarov v naravi.
• blažitev podnebnih sprememb – zmanjšanje emisij CO2 iz izsušenih šotnih tal.
• Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve – obnova naravnih habitatov in ekološka povezljivost.
• Sodelovanje skupnosti – mobilizacija prebivalcev s prostovoljnimi dejavnostmi in okoljskim izobraževanjem.

Obnova podpira širša prizadevanja Talina za povezovanje zelene infrastrukture, zaščito mestnih ekosistemov in spodbujanje vključujočega, na naravi temelječega podnebnega upravljanja.

Povzetek

Več informacij

Kontaktni podatki