Priprava Maribora, Slovenija, na toplejše dni z načrtovanjem toplotnih akcij

Ključna spoznanja

O regiji

Podnebne grožnje

V Mariboru narašča ekstremna vročina. Do sredine stoletja naj bi se število vročih dni skoraj podvojilo, medtem ko bodo tropske noči – ko temperature ostanejo nad 20 °C – postale veliko pogostejše. Daljši odseki zaporednih vročinskih dni bodo povečali tveganje toplotnega stresa, zlasti med ranljivimi skupinami, kot je naraščajoča starostna populacija v mestu. Te spremembe pomembno vplivajo na urbanistične storitve in načrtovanje infrastrukture.

Mariborska akcija toplotnega odziva

Figure 1: A street in Maribor with new trees and a climate/friendly redesign. Image Credit: © Csaba Lajtman.

Figure 2: Left: A square in Maribor with a fountain where children are playing. Right: The same location in a more panoramic perspective. Image Credit: © Gordana Kolesarič.

Usklajen razvoj in izvajanje mariborske strategije in načrta toplotne akcije

Usmerjevalna skupina za mestni akcijski načrt za toploto v tesnem sodelovanju z vladnimi službami, okoljskimi agencijami, zdravstvenimi službami in službami za ukrepanje v izrednih razmerah, urbanisti in izobraževalnimi ustanovami usklajuje splošno izvajanje akcijskega načrta za toploto. Ta sodelovalni pristop odraža medsektorsko naravo izzivov, povezanih s toploto, in potrebo po celostnih rešitvah. Maribor je s projektom Ready4Heat vzpostavil tudi lokalno mrežo deležnikov za skupno reševanje toplotnega stresa s skupnim načrtovanjem in izvajanjem ukrepov za prilagajanje toplote. Ta mreža vključuje organizacije, ki zastopajo ranljive skupine, kot so starejši, ljudje s kroničnimi boleznimi in invalidi.

Priprava načrta z močnim sodelovanjem deležnikov daje načrtu njegov pomen in zagotavlja učinkovito izvajanje.

Vlasta Krmelj, direktorica Agencije za energijo in podnebje Podravja, ki je pripravila akcijski načrt za Mestno občino Maribor

Zgodnje sodelovanje deležnikov – izvedeno z delavnicami in anketami z izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami, organizacijami skupnosti in prostovoljnimi organizacijami ter gospodarskimi zbornicami – je imelo ključno vlogo pri oblikovanju akcijskega načrta. Ta srečanja so zagotovila dragocen vpogled v to, kako vročinski valovi vplivajo na različne skupine prebivalstva, in spodbudila razpravo o ustreznih prilagoditvenih in blažilnih ukrepih. To zgodnje sodelovanje je pripomoglo tudi k opredelitvi posebnih odgovornosti vsakega deležnika za izvedbeno fazo.

• Izobraževalne ustanove, kot so šole in vrtci, so bistvene za uvedbo preventivnih ukrepov in zagotavljanje varnosti otrok.
• Zdravstvene ustanove in organizacije (zdravstveni domovi, splošni zdravniki, zdravstvene nege na domu, babice, pediatrične klinike, svetovalni centri, ustanove socialnega varstva) so ključne za zagotavljanje zdravniškega svetovanja in zdravljenja med vročinskimi valovi.
• Organizacije skupnosti in prostovoljne organizacije, kot so klubi upokojencev, različna združenja starejših, invalidska društva, prostovoljne gasilske enote, Rdeči križ in druge humanitarne organizacije ter civilna zaščita, imajo pomembno vlogo pri razširjanju informacij in podpori ranljivim skupinam med vročinskimi valovi.
• Trgovinske in obrtne zbornice, podjetja z velikim številom delavcev na prostem in delavska združenja lahko prispevajo z zagotavljanjem ustrezne oskrbe delavcev na prostem in spodbujanjem zdravja pri delu v ekstremnih vročinah.

Povzetek

Več informacij

Kontaktni podatki