European Union flag

Sonaravne rešitve za obnovo biotske raznovrstnosti na sistemu sipin Guincho-Cresmina obnavljajo naravne procese in ekološko ravnovesje, hkrati pa se odzivajo na izzive, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Prenesite poročilo

Ključna spoznanja

  • Uporaba avtohtonih vrst: Avtohtona vegetacija ima pomembno vlogo pri stabilizaciji sipin in zmanjševanju erozije. Ponovna naselitev avtohtonih vrst je bistvena za obnovo ekosistemov in povečanje odpornosti ekosistemov na skrajne razmere vzdolž obale.
  • Stalno spremljanje je bistveno za ocenjevanje uspešnosti ukrepov in po potrebi prilagajanje strategij, pri čemer se upoštevajo opravljena opažanja in zbrani rezultati.
  • Sodelovanje lokalne skupnosti in deležnikov: Spodbujanje pobud za ozaveščanje, kot so odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, vzdrževanje stez in sajenje avtohtonih vrst, prispeva k ustvarjanju občutka odgovornosti in pripadnosti ter podporne mreže za dolgoročno ohranjanje ekosistema sipin.

O območju

Občina Cascais pokriva površino 97 km2, pri čemer je tretjina njene krajine določena kot zavarovana območja in skoraj 30 km obale. Cascais spada v metropolitansko območje Lizbone skupaj s sedemnajstimi drugimi občinami in ima po podatkih iz leta 2021 približno 216.000 prebivalcev. To je znana turistična destinacija in ima neprekosljivo dediščino. Cascais se ponaša tudi s sistemom sipin Guincho-Cresmina, obalnim območjem velike ekološke in krajinske vrednosti. Sistem sipin ima ključno vlogo pri ohranjanju naravne dediščine, saj deluje kot zaščitna ovira pred obalno erozijo in dinamiko plimovanja.

Podnebne grožnje

Podnebne spremembe vplivajo na zdravje in stabilnost sistema sipin Guincho-Cresminater na to, kako dobro se lahko ekosistem prilagodi njegovim vplivom. Obalna erozija je ena glavnih groženj zaradi dviga morske gladine, ki ogroža zaščito obale sipin in lokalno biotsko raznovrstnost. Sipine se soočajo tudi s povečano pogostostjo in intenzivnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so nevihte, ki pospešujejo izgubo peska in uničujejo vegetacijo, ki stabilizira sipine. Poleg tega vročinski valovi spodbujajo širjenje invazivnih vrst, ki tekmujejo z avtohtono vegetacijo.

Spremembe v vzorcih vetra vplivajo tudi na dinamiko tega sistema sipin, saj močni vetrovi izpodrivajo velike količine peska, destabilizirajo sipine in jih izpostavljajo eroziji. Nazadnje, spremembe vzorcev padavin vplivajo na dinamiko podzemne vode in hidrološke procese na sipinah ter ovirajo vegetacijo, prilagojeno peščenim tlom. Dolgotrajne suše na primer slabijo vegetacijo in povečujejo degradacijo tal, obilne padavine pa lahko povečajo površinske odtoke in erozijo.

Občinske strategije in politike za varstvo in izboljšanje okolja

Cascais je v odziv na podnebne grožnje sprejel celostno upravljanje obalnih območij, kot se priporoča v nacionalni strategiji za celostno upravljanje obalnih območij. Cilj te strategije je zaščititi naravne sisteme, kot so sipine, in priporoča izvajanje posebnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.

Cascais je izvedel občinski akcijski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam (2017), ki obravnava ranljivost obalnega območja in varstvo ekosistemov sipin. Ta načrt vključuje ukrepe za obvladovanje obalne erozije, obnovo vegetacije z avtohtonimi vrstami, obnovo vegetacije sipin in stabilizacijo sipin.

Glavni cilji ukrepov, ki se izvajajo na sipinah, vključujejo zmanjšanje obalne erozije, obnovo ekosistemov obalnih sipin in povečanje biotske raznovrstnosti. Projekt ekološke obnove se je začel z izkoreninjenjem invazivnih vrst, čemur je sledilo sajenje avtohtonih trajnih zelnatih vrst, katerih razvejani koreninski sistemi pomagajo pri zadrževanju usedlin.

Cascais je vlagal v vzpostavitev infrastrukture za naravno zaščito sistema sipin, kot so pešpoti, ki omogočajo dostop vodenim obiskovalcem, kar zmanjšuje človeški vpliv na ta sistem. Poleg tega pobude za okoljsko ozaveščenost izobražujejo lokalno skupnost in obiskovalce o pomenu zaščite sipin in poudarjajo, zakaj so za zaščito sistema sipin potrebni intervencijski ukrepi.

Sistem sipin že dolgo zahteva posredovanje za nadzor premikajočega se peska, ki že posega v cesto in kamp.

Carlos Carreiras, podpredsednik in okoljski svetnik mestnega sveta Cascaisa (november 2010)

Ukrepi za ekološko obnovo

Câmara Municipal de Cascais (mestni svet Cascaisa) je v partnerstvu z Instituto de Conservação da Natureza e da Biodiversidade razvil projekt za obnovo sistema sipin „Recuperaçãodo Sistema Dunar Guincho-Cresmina“. Dejavnosti ekološke obnove vključujejo tri glavne ukrepe za upravljanje habitatov:

  • Projektna skupina je namestila naravne regeneratorje iz stebrov suhega vrbovega protja (vrste Salix) na najzgodnejših in primarnih sipinah, kjer ni bilo vegetacije. Ta tehnika, znana kot "ripado móvel", posnema vlogo pionirske vegetacije z zmanjšanjem hitrosti vetra in erozije, kar pomaga nadzorovati širjenje peska. Ekipa je postavila stebre v vzporedne trakove 9-12 metrov narazen, pravokotno na prevladujoče jugozahodne vetrove in zakopala vsako 180 cm palisado v globini 50 cm. Enakomerna razporeditev stebrov z uporabo 3 kg materiala na linearni meter je poceni, enostavna za montažo in okolju prijazna metoda. Po dveh letih so začetne strukture potrebovale zamenjavo, vendar je ekipa uporabila enake materiale in tehniko.
  • Obnovitveni ukrepi za ponovno vzpostavitev avtohtone vegetacije, kot je izkoreninjenje invazivnih vrst, z ročnim skubljenjem rastlin in korenin. Nato replacioniranje avtohtonih vrst za podporo naravnim procesom.
  • Ograje preprečujejo, da bi vozila vstopila v občutljiv habitat in večkrat poškodovala avtohtono vegetacijo.
  • Stalno spremljanje ukrepov upravljanja pomaga razumeti dinamiko v sistemu, se odzivati na spremembe in po potrebi prilagoditi strategije upravljanja. Spremljanje omogoča tudi ocenjevanje uspešnosti projekta.

Povzetek

Obnova sistema sipin Guincho-Cresmina z naravnimi rešitvami je zagotovila dragocene izkušnje o tem, kako vključiti naravo in trajnostno oblikovanje v upravljanje obalnih območij. Izbira avtohtonih rastlin, upravljanje javne rabe, stalno spremljanje in sodelovanje skupnosti so bistveni za uspeh ekološke obnove. Glavna spoznanja kažejo, da sta obnova avtohtone vegetacije in prilagodljivo upravljanje ključna za zagotavljanje odpornosti sipin. Sanacija sistema sipin je usklajena s politikami za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje okolja, kar odraža zavezanost zmanjšanju vplivov podnebnih sprememb in zaščiti biotske raznovrstnosti ter zagotavlja trajnostno prihodnost tega ključnega ekosistema.

Več informacij

Delo, predstavljeno v tej zgodbi o prilagajanju, je del projekta Invest4Nature.

Ta projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije Obzorje na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev 101061083.

  • Ekonomika rešitev, ki temeljijo na naravi (Invest4Nature)
  • 97/266/ES: Sklep Evropske komisije. (18. december 1996). V zvezi z obliko informacij za predlagana območja Natura 2000.
  • Correia, I., Neto, A., Silva, V., Saraiva, S., Romana, J., & Melo, J. (2012). Ekološka obnova obalne peščene sipine Guincho-Crismina. Svetovni forum v Cascaisu, (str. 281–288). Cascais
  • Silva, C. A. (2015). Dinâmica sedimentar em sistemis dunares litorais: Aplicação ao sistema dunar da praia do Guincho, Cascais. Instituto Superior de Agronomia, Universidade de Lisboa, Lisboa: Dissertação para obtenção do Grau de Mestre em Arquitetura Paisagista (angleščina).

Kontaktni podatki

Project manager, Bárbara Coelho, Cascais Ambiente, barbara.coelho@cascaisambiente.pt

Invest4Nature project: Andreas Turk, Joanneum Research, andreas.turk@joanneum.at

Ključne besede

Vplivi na podnebje

Poplavljanje, Dvig morske gladine, Nevihte, Suše

Sektorji za prilagajanje

Varstvo biotske raznovrstnosti, Obalna območja, Zmanjšanje tveganja nesreč, zdravje

Ključni skupnostni sistemi

Ekosistemi in rešitve, ki temeljijo na naravi, Zdravje in dobro počutje

Države

Portugal

Program financiranja

Horizon Europe

Vsebine
in povezave do predmetov tretjih oseb na tej spletni strani misije razvija ekipa MIP4Adapt pod vodstvom Ricarda v okviru pogodbe CINEA/2022/OP/0013/SI2.884597, ki jo financira Evropska unija, in ne odražajo nujno vsebin in povezav Evropske unije, CINEA ali Evropske agencije za okolje (EEA) kot gostiteljice platforme Climate-ADAPT. Niti Evropska unija, niti CINEA, niti EEA ne prevzemajo odgovornosti, ki izhaja iz informacij na teh straneh ali je v zvezi z njimi.

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.