Evropski zdravstveni sistemi so pod stalnim pritiskom zaradi demografskih sprememb, kroničnih bolezni, pomanjkanja delovne sile in fiskalnih omejitev, pričakuje pa se tudi, da bodo absorbirali hitre tehnološke inovacije in se odzivali na nova zdravstvena, podnebna in varnostna tveganja.

Ker se krepijo razprave o evropski konkurenčnosti, pripravljenosti in strateški avtonomiji, je vse bolj jasno, da sedanji modeli zdravstvenih sistemov ne ustrezajo več svojemu namenu. Zdravstvene sisteme je treba priznati ne le kot socialne storitve, temveč kot ključno infrastrukturo za gospodarsko stabilnost, odpornost, rast in varnost, nosilci političnega in finančnega odločanja pa morajo ta premik priznati in temu ustrezno vlagati.

Na tem vrhu se bodo zbrali oblikovalci politik, sistemski voditelji, industrija in civilna družba ter skupine bolnikov, da bi preučili, kako lahko Evropa preseže zgolj ohranjanje obstoječih sistemov in jih namesto tega dolgoročno pripravi na prihodnost. Poudarek bo na sprostitvi pravih spodbud in premiku diskurza od razdrobljene, reaktivne oskrbe k celostnemu, na podatkih temelječemu zdravstvenemu ekosistemu, ki dlje časa ohranja zdravje ljudi.

Na vrhu o trajnostnem preživetju leta 2026 bo s kombinacijo političnih razprav na visoki ravni in bolj osredotočenih osrednjih srečanj preučeno, kako je mogoče uskladiti preprečevanje, tehnologijo in financiranje, da bi podprli boljše zdravstvene rezultate in trajnostne sisteme.