Sredozemsko morje (NEXT)

Države regije

Alžirija, Ciper, Egipt, Francija, Grčija, Izrael, Italija, Libanon, Jordanija, Malta, Palestina, Portugalska, Španija, Tunizija in Turčija.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Okvir sodelovanja programa Interreg NEXT za sredozemski bazen (NEXTMED),ki je bil odobren leta 2023, izhaja iz razvoja strategije Interreg-Med za vključitev držav, ki niso članice EU, na vseh sredozemskih obalah.

Tako dopolnjuje in razširja pristop programa Interreg MED za obdobje 2014–2020, ki bo s svojim spremljevalnim programom Interreg EURO MED (2021–2027) ostal ključni steber za sodelovanje EU v tej makroregiji. Temelji tudi na širših programih čezmejnega sodelovanja ENPI MED (2007–2013 in 2014–2020) za območje MED.

V okviru kohezijske politike Evropske unije bo Interreg NEXT MED podpiral evro-sredozemsko sodelovanje med regijami in državami na tem področju do konca leta 2027. NEXT MED spada v sklop B „Nadnacionalno sodelovanje“ v okviru zunanje razsežnosti programa Interreg. „Cilj programa Interreg NEXT MED je prispevati k pametnemu, trajnostnemu in pravičnemu razvoju za vse v Sredozemlju s podpiranjem uravnoteženega, dolgotrajnega in daljnosežnega sodelovanja ter upravljanja na več ravneh. Poslanstvo programa je financiranje projektov sodelovanja, ki obravnavajo skupne socialno-ekonomske, okoljske in upravljavske izzive na sredozemski ravni, kot so uvajanje naprednih tehnologij, konkurenčnost MSP in ustvarjanje delovnih mest, energijska učinkovitost, trajnostno upravljanje voda, prilagajanje podnebnim spremembam, prehod na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri, izobraževanje in usposabljanje ter zdravstveno varstvo (spletna stran EniCBC MED).

Program NEXT MED zajema naslednje štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1: konkurenčnejše in pametnejše Sredozemlje;
• Prednostna naloga 2: bolj zeleno, nizkoogljično in odporno Sredozemlje;
• Prednostna naloga 3: bolj socialno in vključujoče Sredozemlje;
• Prednostna naloga 4: Boljše upravljanje sodelovanja v Sredozemlju.

Prednostna naloga 2 „bolj zeleno, nizkoogljično in odporno Sredozemlje“ programa NEXT MED se osredotoča na podnebne in okoljske politike. Za to prednostno nalogo je namenjenih 42 % proračuna programa (96,9 milijarde EUR). Med posebnimi cilji te prednostne naloge sta za prilagajanje pomembna drugi in tretji cilj:

• Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
• Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih
• Spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodo
• Spodbujanje prehoda na krožno in z viri gospodarno gospodarstvo.

V zvezi s tem bo program podpiral nadnacionalno sodelovanje za povečanje ozaveščenosti o vplivih podnebnih sprememb na okolje, gospodarstvo in družbo. Pričakuje se, da bodo ukrepi ustvarili ugodno okolje za upravne organe in organe odločanja z boljšim prilagajanjem podnebnim spremembam, zmanjševanjem tveganja nesreč in večjo odpornostjo v okviru upravljanja na več ravneh in v več sektorjih.

2.     Strategije za makroregije

S širšega sredozemskega vidika je skupina sredozemskih držav (Hrvaška, Slovenija, Albanija, Črna gora, Grčija, Italija, slednji sta tudi del območja Sredozemskega morja) vključena v strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki zajema celotno območje sodelovanja ADRION. Več informacij o EUSAIR je na voljo na spletni strani jadransko-jonske regije.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Na ravni Sredozemskega morja je sodelovanje na področju varstva okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam) na nadnacionalni ravni formalizirano v okviru Barcelonske konvencije in z njo povezanih protokolov.

Obsežen forum za mednarodno sodelovanje v tej regiji je Unija za Sredozemlje, široka medvladna evro-sredozemska organizacija, ki združuje vse države Evropske unije ter 16 držav južnega in vzhodnega Sredozemlja.

Podobno pobuda WESTMED zajema sodelovanje na področju trajnostne modre rasti med državami zahodnega Sredozemlja z južne (Alžirija, Mavretanija, Maroko, Malta, Tunizija) in severne obale (Italija, Španija, Francija).

Da bi se ponovno vzpostavilo in okrepilo strateško partnerstvo med Evropsko unijo in njenimi partnericami iz južnega sosedstva,nova agenda za Sredozemlje, ki se je začela izvajati leta 2021, predlaga združitev moči na sredozemskih obalah v boju proti podnebnim spremembam ter pospešitev dvojnega zelenega in digitalnega prehoda. Osredotoča se na pet področij politike: (i) človekov razvoj, dobro upravljanje in pravna država; (ii) odpornost, blaginja in digitalni prehod; (iii) mir in varnost; (iv) migracije in mobilnost ter (v) zeleni prehod. Načrt je podprt z namenskim gospodarskim naložbenim načrtom za južne sosede (do 7 milijard evrov za obdobje 2021–2027), ki je osredotočen na izboljšanje življenjskih pogojev in pravično okrevanje po pandemiji COVID-19. Kar zadeva ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje, ima agenda posebne cilje za boj proti podnebnim spremembam in varstvo vodnih virov. Več informacij o pobudah za sodelovanje je na voljo na straneh Sredozemsko območje in Jadransko-jonska stran.

4.      Strategije in načrti prilagajanja

Na sredozemski ravni niso bile izdane nobene strategije in načrti za prilagajanje. Natančneje, v okviru transnacionalnega sodelovanja INTERREG ali drugih oblik sodelovanja strategije in načrti prilagajanja za sredozemsko območje niso bili razviti. Vendar je bil leta 2016 na 19. zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije potrjenregionalni okvir za prilagajanje podnebnim spremembam za sredozemska morska in obalna območja. Cilj dokumenta je oblikovanje skupnega regionalnega strateškega pristopa za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam in prilagoditvene zmogljivosti.

Poleg tega nekatere strateške točke, vključene v programski dokument Interreg NEXT-MED, opredeljujejo naslednje ključne prednostne naloge za prilagajanje na področju NEXT MED:

• izboljšati razumevanje večplastnih in zapleteno medsebojno povezanih vplivov podnebnih sprememb, namesto da bi jih razumeli kot vrsto neodvisnih sektorskih vprašanj;
• razviti sodelovanje med državami v smislu mednarodno usklajenih odzivov na grožnje, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, saj je COVID-19 izpostavil neustreznost neusklajenih nacionalnih ukrepov v zvezi s svetovnimi grožnjami.
• izboljšanje odzivne zmogljivosti agencij civilne zaščite za preprečevanje tveganj in odzivanje na nesreče: „S pilotnimi projekti in predstavitvenimi postopki za skupno uporabo je treba povečati sodelovanje in zmogljivost, zagotoviti potrditev koncepta in okrepiti inovacije.“
• dopolniti pristop odzivanja na nesreče s stroškovno učinkovitejšimi strategijami, kot so pripravljalni ukrepi, kot so pristopi, ki temeljijo na ekosistemih, in previdnostno načrtovanje.

V istem dokumentu je posebna pozornost namenjena vodi, pri čemer je poudarjena potreba po izboljšanju kakovosti, odpornosti in gospodarjenja z vodo, ki je ključni vir na tem območju in se lahko zaradi podnebnih sprememb zmanjša. Dokument zlasti poziva k ukrepom politike, namenjenim prenosu ustreznih tehnologij in njihovi prilagoditvi lokalnim potrebam ter povečanju njihove uporabe s pilotnimi projekti, „da se dokažejo njihove tehnične, finančne in okoljske koristi“. Poziva tudi k vzpostavitvi okvira za določitev pravih spodbud ter izvajanje ustreznih predpisov in sistemov spremljanja z uporabo pametnega merjenja in določanja cen vode, ne da bi bili pri tem v nasprotju z lokalnimi politikami in regulativnimi okviri. 

Doslej še niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi za doseganje posebnih prilagoditvenih ciljev. Vendar so bili širši ukrepi na področju vodnih virov izvedeni s projekti, financiranimi v okviru programa čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva MED (glej naslednji oddelek).

Primeri projektov programa čezmejnega sodelovanja v Sredozemlju v okviru evropskega instrumenta sosedstva, financiranih v obdobju 2014–2020

Novi projekti v okviru programa Interreg Next-MED se še vedno razvijajo, vendar so bili v okviru prejšnjega programa, tj. programa čezmejnega sodelovanja MED v okviru evropskega instrumenta sosedstva, financirani ustrezni projekti. Ti projekti se osredotočajo predvsem na inteligentno in nekonvencionalno rabo redkih vodnih virov. 

MEDISS (Sredozemski integrirani sistem za oskrbo z vodo, 2019–2023). Države: Palestina, Italija, Jordanija, Tunizija; Projekt programa čezmejnega sodelovanja v Sredozemlju v okviru evropskega instrumenta sosedstva.

MEDISS preizkuša inovativne rešitve pri uporabi očiščene odpadne vode in razsoljevanju somornice. Posebne pobude za ozaveščanje končnih uporabnikov lahko izzovejo njihovo nenaklonjenost nekonvencionalnim vodnim virom in jih usposobijo za najboljše kmetijske prakse. Dolgoročno naj bi projekt prispeval k zmanjšanju stresa na sladko vodo in stroškov oskrbe z vodo, hkrati pa povečal produktivnost in diverzifikacijo pridelkov ter s tem prehransko varnost in dohodek kmetov. 

MEDWAYCAP (The MEDiterranean pathWAY for innovation CAPitalisation towards an urban-rural integrated development of non-conventional water resources, 2021–2023), države: Grčija, Italija, Egipt, Malta, Palestina, Tunizija, Jordanija.

MEDWAYCAP spodbuja sodelovanje, usmerjeno v izzive, in stalen čezmejni dialog, podprt z ozaveščanjem javnih organov in oblikovalcev politik na regionalni/nacionalni ravni, krepitvijo zmogljivosti, enostavnim dostopom do informacij in uporabo orodij za vzajemno učenje na področju nekonvencionalnih vodnih virov. Cilj je prispevati k blažitvi lokalnih vodnih kriz z zagotavljanjem najsodobnejšega znanja o tehnikah NCWR, upravljanju, načrtovanju ter znanjih in spretnostih za ponovno uporabo na teritorialni ravni za gospodinjske in kmetijske namene.

MENAWARA (Nekonvencionalna ponovna uporaba vode v kmetijstvu v sredozemskih državah, 2019–2023). Države: Italija, Palestina, Jordanija, Tunizija, Španija.

MENAWARA išče rešitve za povečanje vodnih virov z recikliranjem drenažnih in odpadnih voda, izkoriščanjem izgub vode, racionalizacijo praks rabe vode in oblikovanjem modelov upravljanja v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi načrti. Cilj projekta je izboljšati dostop do vode s čiščenjem odpadne vode, ki se bo ponovno uporabila kot dopolnilno namakanje, in okrepiti zmogljivosti vladnih institucij, nedržavnih akterjev, ki delujejo v sektorju, tehnikov in kmetov.

NAWAMED (Nature Based Solutions for Domestic Water Reuse in Mediterranean (Na naravi temelječe rešitve za ponovno uporabo vode v gospodinjstvih v Sredozemlju); 2019–2023) Države: Italija, Tunizija, Jordanija, Malta, Libanon.

Poraba vode v gospodinjstvih na prebivalca se lahko močno zmanjša z uporabo nekonvencionalnih vodnih virov za nepitne namene. Siva voda (in deževnica, če je na voljo) se lahko ponovno uporabi za splakovanje in namakanje stranišč, vendar zahteva izvajanje decentraliziranih sistemov čiščenja, ki oskrbujejo eno ali nekaj stavb. Cilj projekta NAWAMED je spremeniti prakso upravljanja voda v mestih z inovativnimi, trajnostnimi in cenovno ugodnimi tehnologijami čiščenja. Te bi se morale uporabljati decentralizirano, da bi se uporaba pitne vode nadomestila z dobro kakovostjo NCW.

PROSIM (Spodbujanje trajnostnega upravljanja namakanja in nekonvencionalne rabe vode v Sredozemlju, 2019–2023). Države: Italija, Jordanija, Libanon, Tunizija, Španija.

Projekt PROSIM se osredotoča na povpraševanje po vodi in oskrbo z vodo za namakanje ter obravnava vprašanja v zvezi z vodo, ki so značilna za sredozemsko območje, kot so izgube vode, omejena institucionalna zmogljivost za izvajanje učinkovitih načrtov gospodarjenja z vodo in pomanjkanje ozaveščenosti o sodobnih rešitvah na ravni kmetij. Projekt naj bi prinesel inovativne rešitve, ki združujejo učinkovito rabo vode in NCW. Prispevati bi moral tudi h krepitvi lokalnih zmogljivosti za sprejetje in nadgradnjo teh rešitev ter razvoju čezmejne krepitve zmogljivosti, pa tudi časovnih načrtov in načrtov za boljše gospodarjenje z vodami.