Najbolj oddaljene regije EU ter čezmorske države in ozemlja

Države regije

EU vključuje 22 čezmorskih ozemelj, povezanih s petimi državami članicami (Francijo, Nizozemsko, Dansko, Španijo in Portugalsko).

Devet jih je razvrščenih med najbolj oddaljene regijein so sestavni del EU. Vključujejo: trije francoski čezmorski departmaji (Martinik, Guadeloupe in Francoska Gvajana) in ena francoska čezmorska skupnost na Karibih (Saint-Martin); francoska čezmorska departmaja Mayotte in Réunion v Indijskem oceanu; dve portugalski avtonomni regiji (Madeira in Azori) in ena španska avtonomna skupnost (Kanarski otoki) v Atlantiku.

Preostalih 13 čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) ima poseben status „pridruženih“ in so povezani z Dansko, Francijo in Nizozemsko. Ta ozemlja so ustavno povezana z matično državo članico, vendar niso del enotnega trga in morajo izpolnjevati obveznosti glede trgovine, ki veljajo za tretje države. V Sklepu Sveta (EU) 2021/1764 in Sklepu Sveta 2013/755/EU so podrobno opisani pridružitveni odnosi EU s ČDO za obdobji 2021–2027 oziroma 2014–2020.

vir zemljevida: ETC/CCA 2018

Politični okvir

1.    Program nadnacionalnega sodelovanja

Za programsko obdobje 2021–2027 se posebnosti najbolj oddaljenih regij priznavajo prek posebnega sklopa programa Interreg (sklop D), ki podpira sodelovanje s sosednjimi državami in ozemlji. Interreg VI-D se nanaša na naslednja geografska območja: Amazonija, Karibi, Madeira-Azori-Kanarski otoki (MAC), Indijski ocean, Mozambiški kanal. V obdobju 2014–2020 so bile najbolj oddaljene regije v Karibskem in Indijskem oceanu vključene v tri programe transnacionalnega sodelovanja INTERREG, opisane v nadaljevanju.

Program sodelovanja na karibskem območju za obdobje 2014–2020 je vključeval Guadeloupe, Francosko Gvajano, Martinik in Saint-Martin ter približno 40 tretjih držav in ČDO v karibskem bazenu. Izvajalo se je v partnerstvu s tremi regionalnimi gospodarskimi organizacijami, tj. Karibsko skupnostjo (CARICOM), Združenjem karibskih držav (ACS) in Organizacijo vzhodnokaribskih držav (OECS). Program je bil sestavljen iz dveh delov: (1) čezmejno sodelovanje med Guadeloupom, Martinikom in državami OECS ter (2) nadnacionalno sodelovanje, ki vključuje Guadeloupe, Francosko Gvajano, Martinik in Saint-Martin ter druge sodelujoče države in ozemlja. Ima šest prednostnih področij, katerih cilj je:

• povečanje konkurenčnosti karibskih podjetij;
• povečanje zmogljivosti odzivanja na naravne nevarnosti;
• varovanje kulturnega in naravnega okolja;
• odzivanje na skupna zdravstvena vprašanja na karibski ravni;
• podpiranje razvoja obnovljivih virov energije;
• krepitev človeškega kapitala.

Prednostna naloga 2 je namenjena izboljšanju znanja o naravnih nesrečah in oblikovanju skupnih sistemov za obvladovanje tveganj, zlasti z razvojem skupnih orodij za opazovanje in geografskega informacijskega sistema, primernega za krizno upravljanje.

Program sodelovanja na območju Indijskega oceana za obdobje 2014–2020 je spodbujal sodelovanje med Reunionom in Mayottom (Francija) ter 12 tretjimi državami v južnem Indijskem oceanu (Zveza Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli, Južna Afrika, Tanzanija, Mozambik, Kenija, Indija, Šrilanka, Maldivi in Avstralija) ter francoskimi južnimi in antarktičnimi deželami. Program je temeljil na:

• čezmejno sodelovanje med Reunionom in Komori, Madagaskarjem, Mauritiusom in Sejšeli kot člani Komisije za Indijski ocean ter
• Širše nadnacionalno sodelovanje med Reunionom, Mayottom in drugimi sodelujočimi državami. Program ima pet strateških prednostnih nalog, od katerih sta dve povezani s podnebnimi spremembami.

Prednostna naloga 1 je bila ustanovitev raziskovalnega in inovacijskega središča s poudarkom na farmakopeji, biotehnologiji, energiji in podnebnih spremembah. cilj prednostne naloge 3 je bil razviti zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj s krepitvijo regionalnih ukrepov civilne zaščite; sodelovanje v zvezi z epidemiološkimi in nalezljivimi tveganji; ter preprečevanje tveganj, povezanih z morskimi dejavnostmi.

Program sodelovanja AMAZONIA za obdobje 2014–2020 je spodbujal čezmejno in nadnacionalno sodelovanje med Francosko Gvajano, Surinamom ter državama Amapá in Amazonas v Braziliji. Program na svojih prednostnih področjih ni omenjal prilagajanja in obvladovanja tveganja. Prednostna naloga 2 se je na splošno nanašala na ohranjanje okolja in upravljanje naravnih virov. Poseben poudarek je bil na varovanju in krepitvi lokalne biotske raznovrstnosti ter naravne in kulturne dediščine s skupnimi ukrepi za ohranjanje.

2.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

V okviru skupnosti CARICOM je bil ustanovljen Center Karibske skupnosti za podnebne spremembe, ki predstavlja referenčno točko za raziskave o vplivih podnebnih sprememb in strategijah prilagajanja v regiji. Center je bil odprt leta 2005, da bi uskladil odziv regije na obvladovanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Center zagotavlja informacije nosilcem odločanja (je uradno odložišče in klirinška hiša za regionalne podatke o podnebnih spremembah. Razvija projekte za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, organizira tečaje usposabljanja, svetovanje in storitve skupnih podjetij.  Center državam članicam CARICOM in karibskim čezmorskim ozemljem Združenega kraljestva zagotavlja politično svetovanje v zvezi s podnebnimi spremembami. Center je akreditiran regionalni izvajalski subjekt (RIE) Zelenega podnebnega sklada UNFCCC (GCF).

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Publikacijao programih Interreg v najbolj oddaljenih regijah za obdobje 2014–2020kaže, kako so programi INTERREG prispevali k regionalnemu razvoju najbolj oddaljenih regij in tesnejšemu povezovanju z njihovimi sosedami.

Cilj projekta CARIBE-COAST (karibska mreža za obalna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, 2018–2022) je združiti, sooblikovati in razširjati pristope k spremljanju in preprečevanju tveganj na obalnih območjih ter prilagajanju podnebnim spremembam. Trije cilji projekta so: oblikovanje kataloga hidrodinamičnih modelov za simulacijo sedanjih in prihodnjih nevarnosti; razviti obstoječe opazovalne skupine in izmenjati dobre prakse spremljanja na podlagi skupnega protokola ter zagotoviti orodja za podporo odločanju za preprečevanje naravnih obalnih tveganj.

Projekt Pripravljeni skupaj (2019–2022) krepi regionalno sodelovanje z okrepljenim usklajevanjem, združevanjem virov in skupnim spodbujanjem kulture tveganja za reševanje glavnih izzivov naravnih nesreč in podnebnih sprememb na Karibih. Projekt spodbuja celovit pristop, vključujoč in participativen, da se zagotovi učinkovit odziv na potrebe najranljivejšega prebivalstva, izpostavljenega naravnim nevarnostim, in učinke podnebnih sprememb.

Kar zadeva območje Indijskega oceana, je bilo z operativnim programom za obdobje 2007–2013 zagotovljeno financiranje regionalnega mehanizma civilne zaščite v okviru prednostne osi 1 „Trajnostni razvoj“. Zlasti je podprla francoski Rdeči križ na Reunionu pri razvoju programa regionalnega sodelovanja za obvladovanje tveganja nesreč v jugozahodnem Indijskem oceanu in poznejšega akcijskega načrta.