IKT

Ključna sporočila

• Akutni (tj. ekstremni vremenski pojavi) in kronični podnebni učinki (tj. dolgoročne spremembe v okolju) vplivajo na informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT).

• IKT se vse bolj priznavajo kot dejavniki, ki omogočajo inovativne pristope k blaženju, spremljanju in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb.

• V strategiji EU za prilagajanje je jasno navedeno, da je digitalna preobrazba ključna za doseganje ciljev prilagajanja v okviru zelenega dogovora. Novi instrumenti, kot sta Destinacija Zemlja in digitalni dvojčki, obetajo boljše razumevanje sedanjih in prihodnjih podnebnih vplivov na planetarni in lokalni ravni. Dodatno se bodo okrepile tudi meritve in opazovanje oceanov.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Izzivi, ki jih za IKT predstavljajo podnebne spremembe, spadajo v dve glavni kategoriji: akutni dogodki in kronični stresi. Akutni dogodki (imenovani tudi kritični ali krizni dogodki) vključujejo poplave (pluvialne, rečne, obalne), orkane, ledene nevihte, vročinske valove itd. Čeprav imajo lahko uničujoče učinke, so akutni dogodki ponavadi kratkotrajni.

Kronični stresi so posledica bolj postopnih sprememb podnebnih norm. Te spremembe vključujejo večje dnevne in letne temperaturne razpone, večjo izpostavljenost ekstremnim temperaturam, daljše trajne visoke temperature, hitrejše temperaturne spremembe, večjo vlažnost in učinke drugega reda, kot so spremembe vzorcev padavin in vetra, ki vodijo do pogostejšega vdora vode ali škode zaradi neviht. Čeprav je manj verjetno, da bodo ti vplivi imeli katastrofalne posledice, bodo povzročili večjo degradacijo sredstev, pogostejše neuspehe in krajšo življenjsko dobo, kar bo imelo znatne finančne posledice, saj bodo sredstva potrebovala pogostejše cikle nadgradnje in zamenjave ter bo verjetno potrebno intenzivnejše spremljanje znakov poslabšanja. Kronični stresi se kažejo v veliko daljših časovnih okvirih. Poleg tega segrevanje in bolj spremenljivo podnebje poudarjata električno omrežje s povečanjem potreb po hlajenju. Podatkovni centri so nagnjeni k vplivom podnebnih sprememb. Za hlajenje uporabljajo velike količine vode.

Na splošno so IKT decentralizirane in modularne, zato so zelo odporne proti podnebnim spremembam. Odvečne stacionarne linije, raznolikost ponudnikov internetnih storitev, gostovanje v sili in rezervni sistemi za mikro polnjenje mobilnih telefonov povečujejo odpornost IKT na podnebne spremembe. To se lahko v prihodnosti spremeni s povečanim računalništvom v oblaku, kar pomeni koncentracijo infrastrukture.

Politični okvir

Okvir politike za prilagajanje podnebnim spremembam za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v EU je osredotočen na izboljšanje odpornosti infrastrukture IKT na vplive podnebnih sprememb in zmanjšanje okoljskega odtisa sektorja z ukrepi za energijsko učinkovitost in drugimi pobudami. Okvir politike za prilagajanje IKT podnebnim spremembam v EU je vzpostavljen z digitalno agendo EU. Leta 2020 je bila druga petletna digitalna strategija – oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope – osredotočena na tri ključne cilje digitalne preobrazbe: tehnologija, ki deluje za ljudi, pravično in konkurenčno gospodarstvo ter odprta, demokratična in trajnostna družba. Leta 2021 je bila strategija dopolnjena z desetletnim digitalnim kompasom: evropska pot v digitalno desetletje, ki uresničuje digitalne ambicije EU do leta 2030. Strategija predvideva pomembno vlogo sektorja IKT v boju proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. V strategiji EU za prilagajanje je jasno navedeno, da je digitalna preobrazba ključna za doseganje ciljev EU na področju prilagajanja. Novi instrumenti, kot sta Destinacija Zemlja in digitalni dvojčki, obetajo boljše razumevanje sedanjih in prihodnjih podnebnih vplivov na planetarni in lokalni ravni. Dodatno se bodo okrepile tudi meritve in opazovanje oceanov.

Direktiva EU o poplavah vzpostavlja okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti za zmanjšanje negativnih posledic poplav za zdravje ljudi, gospodarske dejavnosti, okolje in kulturno dediščino v Evropski uniji. To omogoča tudi obravnavo vprašanj, kot je infrastruktura IKT.

Glede na vse večja tveganja (vključno s podnebnimi tveganji) v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) ter rast digitalizacije in medsebojne povezanosti je bil konec leta 2024 sprejet akt o digitalni operativni odpornosti (DORA), da bi se z uvedbo skupnega pravnega okvira dodatno okrepila digitalna operativna odpornost v finančnem sektorju EU. Akt DORA poleg celovitih pravil v zvezi z obvladovanjem tveganj na področju IKT, obvladovanjem incidentov, povezanih z IKT, testiranjem digitalne operativne odpornosti in tveganji tretjih oseb na področju IKT v veliki meri zajema finančni sektor EU, njegova uporaba pa je razširjena na najmanj 20 vrst finančnih subjektov.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za sektor IKT.

Podpora naložbam in financiranju

EU je začela izvajati tudi več programov financiranja za podporo prilagajanju IKT podnebnim spremembam. Evropski sklad za regionalni razvoj na primer zagotavlja financiranje za projekte, ki izboljšujejo odpornost infrastrukture IKT na vplive podnebnih sprememb. Program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa podpira tudi raziskave in inovacije na področju prilagajanja IKT podnebnim spremembam.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju prilagajanja

V okviru mandata Evropske komisije, ki se je začel leta 2014, sta si Komisija in CEN-CENELEC prizadevala za prilagoditev evropskih standardov in standardizacije podnebnim spremembam, s posebnim poudarkom na odpornosti ključnih sektorjev. To je privedlo do revizije infrastrukturnih standardov v sektorjih, na katere vplivajo podnebne spremembe, kot so energetika, promet, gradbeništvo in IKT.