Gorska območja

Ključna sporočila

• Do konca stoletja se predvideva, da se bodo evropske gore fizično spremenile. Veliki ledeniki bodo doživeli veliko izgubo mase, vendar bodo spremembe vplivale tudi na nižja, srednja in poplavna okolja.

• Prilagajanje v sektorjih, kot so gospodarjenje z vodami, kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, je ključno za prilagajanje gorskih območij.

• EU ima več programov financiranja, ki lahko podpirajo projekte v gorskih regijah, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja. Ta sredstva se lahko uporabijo za podporo širokemu naboru pobud, vključno z infrastrukturnimi projekti, ustvarjanjem delovnih mest in ohranjanjem okolja.

Učinki, ranljivosti in tveganja

World Meteorological Organization on flickr

Podnebne spremembe že vplivajo na evropske gorske regije. Do konca stoletja se predvideva, da se bodo evropske gore fizično spremenile. Veliki ledeniki bodo doživeli veliko masovno izgubo, vendar spremembe vplivajo tudi na nižja, srednja in poplavna okolja, s čimer vplivajo na razpoložljivost vode, kmetijsko proizvodnjo, turizem in zdravstveni sektor. Gorski sistemi imajo zapleteno topografijo, ki se znatno spreminja na kratkih razdaljah, kar ima za posledico raznolike podnebne vplive na različnih nadmorskih višinah. Na primer, z naraščajočo temperaturo zraka in večjimi padavinami bodo sezonske snežne linije na višjih nadmorskih višinah, snežne sezone pa se bodo skrajšale. Drevesne linije se bodo pomaknile navzgor, gozdni vzorci pa se bodo spremenili v nižjih nadmorskih višinah. V državah z visokimi gorskimi verigami, kot so Alpe, bodo podnebne spremembe vplivale na vodno ravnovesje, kar bo vplivalo na vodno energijo, odvodnjavanje v mestih, plovbo in povečanje intenzivnosti naravnih nesreč, povezanih z vodo. Padavine, povzročene z zemeljskimi plazovi, imajo lahko kaskadni učinek na prometno infrastrukturo (evropskaocena podnebnih tveganj).

Politični okvir

EU ima več politik in pobud za podporo trajnostnemu razvoju gorskih območij. Te politike priznavajo edinstvene okoljske, gospodarske in socialne izzive, s katerimi se soočajo gorske skupnosti, ter si prizadevajo za spodbujanje njihove odpornosti in dolgoročne sposobnosti preživetja.

Cilj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je pametnejše prilagajanje (potiskati meje znanja o prilagajanju), hitrejše (pospešiti uvajanje prilagoditvenih rešitev) in bolj sistemsko (integrirane rešitve in načrti). Spodbujanje lokalnega prilagajanja, sonaravnih rešitev, trajnostne rabe in odpornosti sladkovodnih virov je zlasti pomembno za gorske regije.

Prilagajanje v sektorjih, kot so gospodarjenje z vodami, kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, je ključno za prilagajanje gorskih območij.

Cilj revizije uredbeo prilagajanju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) je večje zajemanje ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu, kar ima pomembne posledice za spremembo pokrovnosti tal. Ukrepi za doseganje tega cilja, kot so ohranjanje travišč, sekvestracija ogljika v kmetijske površine in obnova šotišč, bodo prispevali tudi k preprečevanju erozije tal in zmanjšanju tveganja poplav.

V skladu z zelenim dogovorom EU sta nova skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2023–2027 in strategija za biotsko raznovrstnost za leto 20230 bolj poudarjena okoljska vprašanja in podnebni ukrepi. Pravila o obnovi narave zagotavljajo pravno podlago za izvajanje celovitih ukrepov za obnovo poškodovanih ali uničenih ekosistemov, pri čemer je cilj doseči okrevanje ekosistemov do leta 2050. To bo pomembno za številne gorske regije, njihove gozdove, travišča in vodne tokove.

Posebne politike za gorske regije EU

Ena od ključnih politik je evropska strategija za alpsko regijo (EUSALP), ki je makroregionalna strategija, ki združuje regionalne in nacionalne deležnike iz sedmih alpskih držav. Cilj strategije je spodbujati trajnostni razvoj v regiji z usklajenim ukrepanjem na področjih, kot so inovacije, mobilnost in biotska raznovrstnost.

Alpska konvencija, sprejeta leta 1991, je mednarodna pogodba med alpskimi državami in EU za trajnostni razvoj in varstvo Alp. Končni cilj Alpske konvencije je razvoj skupne dediščine Alp in njeno ohranjanje za prihodnje generacije z nadnacionalnim sodelovanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti.

Karpatska konvencija je večstranski sporazum med sedmimi državami, katerega cilj je spodbujati trajnostni razvoj in varstvo okolja v karpatski regiji. Konvencija se osredotoča na več ključnih področij, vključno z ohranjanjem biotske in krajinske raznovrstnosti, trajnostno rabo zemljišč in gozdarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam, trajnostnim turizmom in trajnostnim prometom. Podpira tudi sodelovanje in izmenjavo informacij med državami v regiji ter vključuje določbe o udeležbi javnosti in vključevanju deležnikov v odločanje. Karpatsko konvencijo podpira Evropska unija, ki zagotavlja financiranje in tehnično pomoč za njeno izvajanje.

Konvencija o varstvu Pirenejev je mednarodni sporazum, katerega cilj je zaščititi naravno in kulturno dediščino Pirenejev ter spodbujati trajnostni razvoj v regiji. Vzpostavlja okvir za sodelovanje med državami podpisnicami na področjih, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostna raba zemljišč in trajnostni turizem. Pirenejsko konvencijo podpirajo različni programi in pobude EU za financiranje, ki zagotavljajo finančno podporo projektom, ki spodbujajo trajnostni razvoj v pirenejski regiji.

Pobuda za okolje in varnost ter Dinarska alpska konvencija: Ti dve ločeni pobudi sta mednarodna sporazuma, ki so ju podpisale mednarodne organizacije in več držav na Balkanu in v Dinarskih Alpah, katerih cilj je spodbujanje trajnostnega razvoja in varstva okolja na teh območjih.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za gorska območja.

Cilj raziskovalnega projekta MOVING (Mountain Valorisation through INterconnectedness and Green growth) je krepitev zmogljivosti in sorazvoj – s participativnim procesom od spodaj navzgor, ki vključuje akterje vrednostne verige, deležnike in oblikovalce politik – ustreznih okvirov politike po vsej Evropi za vzpostavitev novih ali nadgrajenih/razširjenih vrednostnih verig, ki prispevajo k odpornosti in trajnostnosti gorskih območij na podnebne spremembe.

PHUSICOS, kar v grščini pomeni "po naravi", kaže, kako sonaravne rešitve zagotavljajo zanesljive, trajnostne in stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjšanje tveganja ekstremnih vremenskih pojavov v podeželskih gorskih pokrajinah. Projekt bo z izvajanjem sonaravnih rešitev na več evropskih lokacijah za študije primerov zapolnil vrzel v znanju, ki je posebej povezana s sonaravnimi rešitvami za hidrometeorološke nevarnosti (poplave, erozija, zemeljski plazovi in suša).

MountResilience bo podpiral evropske regije in skupnosti na gorskih območjih, da bi se povečale njihove zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam in prehod na družbo, odporno na podnebne spremembe. Projekt bo zasnoval, preizkusil in razširil večnivojsko, večdimenzionalno in ponovno uporabno prilagajanje podnebnim spremembam in sonaravne rešitve, ki obravnavajo politične in družbene potrebe ter vedenje državljanov, da bi obravnavali specifične podnebne vplive v gorskih regijah.

Podpora naložbam in financiranju

EU ima več programov financiranja, ki lahko podpirajo projekte v gorskih regijah, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja. Ta sredstva se lahko uporabijo za podporo širokemu naboru pobud, vključno z infrastrukturnimi projekti, ustvarjanjem delovnih mest in ohranjanjem okolja.

Cilj kohezijske politike EU je zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti različnih regij in se osredotočiti na regije, ki zaostajajo v razvoju. Določa, da „se posebna pozornost nameni [...] gorskim regijam“. Zato ima kohezijska politika ključno vlogo pri obravnavanju posebnih izzivov gorskih območij, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam, saj lahko okrepi prilagajanje v okviru operativnih programov.

Program Interreg VI B opredeljuje 14 programov transnacionalnega sodelovanja za obdobje 2021–2027 na obsežnih območjih v Evropi in zunaj nje s proračunom 1,5 milijarde EUR. Poleg tega obstajajo posebne strategije, dogovorjene na ravni EU, za štiri makronacionalne regije: Baltsko morje, Donava, Alpe, jadransko-jonska regija. V te programe so vključene tudi gorske regije, ki imajo koristi od spodbujanja ukrepov strateškega sodelovanja na obsežnih ozemljih.

Komisija, Evropski odbor za standardizacijo in Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CEN-CENELEC) so si v okviru mandata Evropske komisije, ki se je začel leta 2014, prizadevali obravnavati prilagajanje evropskih standardov in standardizacije podnebnim spremembam, s posebnim poudarkom na odpornosti ključnih sektorjev.