Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2013

Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2013

Po obsežni javni razpravi je Komisija 18. novembra 2010 predstavila sporočilo z naslovom „Skupna kmetijska politika proti letu 2020“, v katerem so opisane možnosti za prihodnjo skupno kmetijsko politiko ter s katero je začela razpravo z drugimi institucijami in zainteresiranimi stranmi. Komisija je 12. oktobra 2011 predstavila sklop zakonodajnih predlogov, s katerimi naj bi SKP postala učinkovitejša politika za konkurenčnejše in bolj trajnostno kmetijstvo ter živahna podeželska območja.

Komisija, Evropski parlament in Svet so 26. junija 2013 dosegli politični dogovor o reformi SKP. Sporazum se nanaša na štiri osnovne uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni kmetijski politiki – i) o neposrednih plačilih, ii) enotni skupni ureditvi trgov (SUT), iii) razvoju podeželja in iv) horizontalni uredbi za financiranje, upravljanje in spremljanje SKP.

Politika razvoja podeželja bo ohranila svoj sedanji, uspešen temeljni koncept: Države članice ali regije bodo še naprej oblikovale svoje večletne programe na podlagi nabora ukrepov, ki so na voljo na ravni EU, kot odziv na potrebe njihovih podeželskih območij. Ti programi se bodo sofinancirali iz nacionalnih sredstev, pri čemer se bodo zneski in stopnje sofinanciranja obravnavali v okviru večletnega finančnega okvira. Države članice/regije se bodo na podlagi zanesljive analize same odločile, katere ukrepe bodo uporabile (in kako), da bi dosegle cilje, določene glede na šest širših „prednostnih nalog“ in njihova podrobnejša „prednostna področja“ (podprednostne naloge). Šest prednostnih nalog bo zajemalo:

• spodbujanje prenosa znanja in inovacij;
• krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
• spodbujanje organizacije prehranske verige, vključno s predelavo in trženjem, & obvladovanje tveganja; Obnavljanje, ohranjanje & izboljšanje ekosistemov;
• spodbujanje učinkovite rabe virov in spodbujanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo; in
• Spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij.

Države članice bodo morale vsaj 30 % svojih sredstev za razvoj podeželja iz proračuna EU porabiti za nekatere ukrepe, povezane z upravljanjem zemljišč in bojem proti podnebnim spremembam, ter vsaj 5 % za pristop LEADER.