Kohezijska politika za obdobje 2014–2020

Kohezijska politika za obdobje 2014–2020

Evropska komisija je 6. oktobra 2011 sprejela osnutek zakonodajnega svežnja, ki bo oblikoval kohezijsko politiko EU za obdobje 2014–2020. Novi uredbi naj bi začeli veljati leta 2014.

Zakonodajna struktura kohezijske politike zajema:

• krovno uredbo, ki določa skupna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter nadaljnja splošna pravila za ESRR, ESS in Kohezijski sklad;
• tri posebne uredbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad; in
• dve uredbi o cilju evropsko teritorialno sodelovanje in evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS).

V nasprotju s programskim obdobjem 2007–2013 pravila, predlagana za finančne instrumente za obdobje 2014–2020, ne predpisujejo sektorjev, upravičencev, vrst projektov in dejavnosti, ki jih je treba podpreti. Države članice in organi upravljanja lahko uporabljajo finančne instrumente v zvezi z vsemi tematskimi cilji, ki jih zajemajo operativni programi, in za vse sklade, kadar je to učinkovito in uspešno.

Novi okvir vsebuje tudi jasna pravila, ki omogočajo boljše kombiniranje finančnih instrumentov z drugimi oblikami podpore, zlasti z nepovratnimi sredstvi, saj to dodatno spodbuja oblikovanje dobro prilagojenih shem pomoči, ki izpolnjujejo posebne potrebe držav članic ali regij.

Na podlagi predlogov kohezijske politike z dne 6. oktobra in v pomoč državam članicam pri pripravi na naslednje programsko obdobje je Komisija 14. marca 2012 predstavila skupnistrateški okvir. Namenjen je pomoči pri določanju strateške usmeritve za naslednje obdobje finančnega načrtovanja od 2014 do 2020 v državah članicah in njihovih regijah. Omogočil bo veliko boljše združevanje različnih skladov, da bi se čim bolj povečal učinek naložb EU. Nacionalni in regionalni organi bodo ta okvir uporabili kot podlago za pripravo "pogodb o partnerstvu" s Komisijo.

Eden od 11 tematskih ciljev skupnega strateškega okvira izrecno obravnava prilagajanje podnebnim spremembam. Za ESRRin Kohezijski sklad se predlagajo ključni ukrepi v okviru tematskega cilja 5 „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj“,vključno z:

• razvoj strategij in akcijskih načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam ter načrtov za preprečevanje in obvladovanje tveganj na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za vzpostavitev baze znanja in zmogljivosti za opazovanje podatkov ter mehanizmov za izmenjavo informacij;
• večje naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj, vključno z: preprečevanje škode in povečanje odpornosti na grajeno okolje in drugo infrastrukturo; varovanje zdravja ljudi; zmanjšanje prihodnjega pritiska na vodne vire; naložbe v zaščito pred poplavami in obalo; ter zmanjšanje ranljivosti ekosistemov, da se poveča njihova odpornost in omogoči prilagajanje, ki temelji na ekosistemih;
• razvoj orodij (sistemi za odkrivanje, zgodnje opozarjanje in opozarjanje, kartiranje in ocenjevanje tveganj); ter povečane naložbene sisteme za obvladovanje nesreč, da bi olajšali odpornost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj v zvezi z naravnimi tveganji, vključno s tveganji, povezanimi z vremenom (kot so nevihte, ekstremne temperature, gozdni požari, suše, poplave), in geofizikalnimi tveganji (kot so snežni in zemeljski plazovi, potresi, vulkani), ter podprli družbene odzive na industrijska tveganja (sistemi zgodnjega opozarjanja, kartiranje tveganj).

Ključni ukrepi za EKSRP obravnavajo:

• trajnostno gospodarjenje z vodo, vključno z učinkovito rabo vode (v zvezi z ekosistemi), z vzpostavitvijo območij za shranjevanje vode na kmetijah; podpora vzorcem pridelave z učinkovito rabo vode; ter vzpostavitev in upravljanje zaščitnih pasov za gozdove pred erozijo;
• boljše upravljanje tal s podporo praksam za preprečevanje degradacije tal in izčrpavanja zalog ogljika v tleh, kot so nizka obdelava tal, zimska travna ruša ter vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov in novih gozdov;
• zagotavljanje velikega potenciala za prilagajanje podnebnim spremembam in boleznim ter ohranjanje genske raznovrstnosti, zlasti s podpiranjem lokalnih sort poljščin in živinorejskih pasem.