2.5 Odpravljanje vrzeli v znanju in negotovosti

2.5 Odpravljanje vrzeli v znanju in negotovosti

Negotovost in vrzeli v znanju, ki so neločljivo povezane z vsakim postopkom odločanja, so še posebej poudarjene kot izziv pri prizadevanjih za prilagajanje podnebnim spremembam. Vendar to ni razlog za neukrepanje. Vlaganje v prožne prilagoditvene ukrepe z majhnim obžalovanjem je v interesu večine javnih in zasebnih akterjev. Obstajajo načini za uspešno reševanje teh izzivov.

Prvič, jasno je treba navesti kakovost informacij, na katerih temeljijo ocene, in obstoječe vrzeli v znanju. Raziskave, socialno učenje, izmenjava dobrih praks in sodelovanje deležnikov lahko pomagajo zmanjšati pomanjkanje znanja (npr. o verjetnih vplivih podnebnih sprememb, ranljivostih in tveganjih).

Drugič, ko se bodoča družba in okolje lahko hitro in nepričakovano spremenita, se prihodnost ne zdi predvidljiva s preprosto ekstrapolacijo zgodovinskih trendov. To se lahko zgodi v primeru podnebnih sprememb in odziva sistemov nanje, pa tudi v smislu socialno-ekonomskega razvoja (npr. gospodarske krize, nepričakovani konflikti, pandemije). Zato je pomembno, da razvoj politike prilagajanja ne predvideva ene same prihodnosti. Bistveno je opredeliti ukrepe, se pripraviti nanje in jih izvajati v okviru več prihodnjih scenarijev.

Glede na negotovost, povezano s podnebnimi projekcijami, so potrebne zanesljive strategije za najrazličnejše možne prihodnje razmere. Obravnavanje negotovosti pri načrtovanju prilagajanja je pomembno in zahtevno vprašanje. Zahteva ozaveščenost o ključnih negotovostih, povezanih z analizo, in razumevanje kakovosti informacij, na katerih temelji.

Oddelek Climate-ADAPT o smernicah glede negotovosti zagotavlja dostop do virov, ki zajemajo naslednje teme:

• Kaj pomeni negotovost?
• Kako se soočiti z negotovostjo?
• Kako sporočati negotovost?

.