Kako se sporočajo negotovosti?

Opis in količinska opredelitev negotovosti imata lahko pomembno vlogo pri informiranju pri odločanju. Količinska opredelitev ne more odpraviti negotovosti, lahko pa pomaga razumeti ravni negotovosti, s katerimi se soočamo. Verjetnostne informacije so lahko koristen način za razlago verjetnosti možnih terminskih pogodb. Statistične metode in modeli imajo ključno vlogo pri razlagi in sintezi opazovanih podnebnih podatkov in projekcij iz numeričnih podnebnih modelov.

Vendar verjetnostne informacije niso vedno na voljo. V tem primeru lahko jasni opisi prihodnjih sprememb, tudi če so po naravi kvalitativni, zagotovijo dragocen vpogled v to, kaj pričakovati in kako se odločiti na podlagi teh informacij. Pristopi, kot je uporaba scenarijev in poti, se lahko uporabijo, kadar verjetnosti niso na voljo.

Vrsta in časovni okvir okvira odločitve o prilagoditvi bosta določila najustreznejše informacije (verjetne ali ne) za uporabo.

Kako so negotovosti količinsko opredeljene in opisane?

Obravnava negotovosti v IPCC

IPCC je razvil skupni pristop in prilagojen jezik za ocenjevanje in sporočanje stopnje gotovosti svojih ugotovitev. Ta pristop je bil predlagan v smernicah IPCC o doslednem obravnavanju negotovosti (Mastrandrea idr., 2010) ter uporabljen v petem ocenjevalnem poročilu IPCC (IPCC AR5, 2013–2014) in nedavnem posebnem poročilu o globalnem segrevanju za 1,5 °C (IPCC SR1.5, 2018).

Pristop temelji na dveh merilih (zaupanje in verjetnost)za sporočanje stopnje gotovosti ključnih ugotovitev, ki temeljita na ocenah avtorjev skupin IPCC o temeljnem znanstvenem razumevanju:

Zaupanje: Za izražanje stopnje zaupanja v ključne ugotovitve se uporablja pet kvalifikatorjev, ki segajo od zelo nizke, do nizke, srednje, visoke, do zelo visoke. Stopnja zaupanja povzema presoje o veljavnosti ugotovitev, kot so določene z oceno razpoložljivih dokazov (vrsta, kakovost, količina ali notranja doslednost), in stopnjo znanstvenega soglasja med različnimi vrstami dokazov (glej sliko 1).

Slika 1 – Podlaga za stopnjo zaupanja je podana kot kombinacija dokazov (omejeno, srednje, trdno) in soglasja (nizko, srednje in visoko). Zaupanje se povečuje proti zgornjemu desnemu kotu. Na splošno so dokazi najzanesljivejši, kadar obstaja več doslednih neodvisnih linij visoke kakovosti (Mastrandrea et al., 2010).

Verjetnost: Količinsko opredeljena merila negotovosti v ugotovitvi, izražena verjetnostno (na podlagi statistične analize opazovanj ali rezultatov modela ali strokovne presoje). Če je negotovosti mogoče verjetnostno količinsko opredeliti, se ugotovitev lahko opredeli z naslednjimi izrazi (tabela 1):

Preglednica 1 – Izrazi verjetnosti, povezani z rezultati, uporabljenimi v 5. ocenjevalnem poročilu IPCC in SR1.5

Opomba: Dodatni izrazi, ki se lahko po potrebi uporabijo, vključujejo zelo verjetno (95–100-odstotna verjetnost), bolj verjetno kot ne (> 50–100-odstotna verjetnost), bolj verjetno kot verjetno (0– < 50 %) in zelo malo verjetno (0,5-odstotna verjetnost).

Ker je bil umerjeni jezik IPCC razvit v angleščini, bi bilo treba pri prevajanju tega pristopa v druge jezike uporabiti previdnostne ukrepe, saj bi to lahko povzročilo izgubo natančnosti.

Scenariji in poti

Če ni verjetnostnih dokazov ali kot sredstvo za podporo ocenam vpliva podnebnih sprememb in ranljivosti, se pogosto uporabljajo scenariji in drugi kvalitativni opisi prihodnjih sprememb. Paziti je treba, ker se scenariji, poti in drugi izrazi včasih uporabljajo izmenično, pri čemer se uporabljajo najrazličnejše prekrivajoče se opredelitve (Rosenbloom, 2017). Nekaj uporabnih opredelitev je v petem ocenjevalnem poročilu IPCC (2014) in posebnem poročilu IPCC SR1.5 (2018):

Scenariji kot verjetni opisi, kako se lahko razvija prihodnost, ki temeljijo na skladnem in notranje doslednem sklopu predpostavk o ključnih gonilnih silah (npr. stopnja tehnoloških sprememb, cene) in razmerjih. Upoštevajte, da scenariji niso niti napovedi niti napovedi, temveč so koristni za zagotavljanje pregleda nad posledicami razvoja dogodkov in ukrepov.

Poti opisujejo časovno evolucijo naravnih in/ali človeških sistemov v smeri prihodnjega stanja. Koncepti poti segajo od sklopov kvantitativnih in kvalitativnih scenarijev (ali pripovedi) potencialnih prihodnosti do postopkov odločanja, usmerjenih v rešitve, ki so usmerjeni v želene družbene cilje. Pristopi poti se običajno osredotočajo na biofizikalne, tehnološko-ekonomske in/ali socialno-vedenjske poti ter vključujejo različne dinamike, cilje in akterje na različnih ravneh.

Različne vrste scenarijev in poti prihodnjih razmer, ki so koristne za odločanje o prilagajanju, so na voljo na svetovni in v nekaterih primerih na nacionalni ali lokalni ravni. Ti običajno vključujejo:

Scenariji emisij: Verjetne predstavitve prihodnjega razvoja emisij toplogrednih plinov in aerosolov, ki temeljijo na skladnem in notranje doslednem sklopu predpostavk o gonilnih silah (kot so demografski in socialno-ekonomski razvoj, tehnološke spremembe) in njihovih ključnih odnosih. Scenariji koncentracije, ki izhajajo iz scenarijev emisij, se uporabljajo kot vhodni podatki za podnebne modele za izračun podnebnih projekcij na več ravneh.

Socialno-ekonomski scenariji: Scenariji, ki opisujejo možno prihodnost v smislu prebivalstva, bruto domačega proizvoda in drugih socialno-ekonomskih dejavnikov, pomembnih za razumevanje posledic podnebnih sprememb na nacionalni in lokalni ravni.

Podnebne projekcije (in projekcije vpliva na podnebje): Simuliran odziv podnebnega sistema (ali sistema, občutljivega na podnebje) na scenarij prihodnjih emisij ali koncentracije toplogrednih plinov in aerosolov, ki na splošno izhaja iz podnebnih modelov (ali modelov vpliva na podnebje). Podnebne projekcije se pogosto uporabljajo kot surovina za pripravo podnebnih scenarijev (sprememb), vendar so zanje običajno potrebne dodatne informacije, kot je opazovano trenutno podnebje.

Za vloge, ki so podlaga za pomembne politične odločitve ali odločitve o večjih naložbah, se priporoča, da nosilci odločanja uporabijo celoten nabor razpoložljivih scenarijev podnebnih sprememb (in vplivov) ter informacij o modelih.

Druge glavne teme:

1. Kaj pomeni negotovost?

3. Kako upoštevati negotovost?