1.2 Zbiranje začetnih informacij

Razvoj politike prilagajanja bi moral temeljiti na dokazih in zanesljivih informacijah. Ob začetku načrtovanja prilagoditve bi bilo treba zbrati ustrezne informacije. To vključuje opredelitev obstoječega dela v zvezi z dejanskimi in morebitnimi prihodnjimi učinki, povezanimi s podnebnimi spremembami, tekočih dejavnosti prilagajanja in primerov dobre prakse v mestu ali zunaj njega. V ta namen se je treba povezati s strokovnjaki, da bi zapolnili vrzeli v znanju ali manjkajoče zmogljivosti.

Pregled stanja na področju prilagajanja na platformi za poročanje Konvencije županov MyCovenant (ali nespletna delovna različica predloge za poročanje)mestom podpisnikom pomaga pridobiti pregled nad stanjem mesta in nadaljnjimi koraki. Služi lahko kot dobro izhodišče in pregled nad tem, kateri postopki, strukture, povezani podatki in informacije bi bili potrebni za doseganje mejnikov za prilagoditev.

Sedanji in prihodnji vplivi podnebnih sprememb

Ob začetku procesa načrtovanja prilagajanja podnebnim spremembam bi bilo treba opraviti prvi pregled obstoječega dela v zvezi s sedanjimi ali prihodnjimi možnimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi učinki, povezanimi s podnebnimi spremembami. Širok prvi pregled bo pripomogel k sprožitvi procesa in razvoju razlogov za prilagoditev ter zagotovil podlago za bolj poglobljeno analizo v poznejši fazi. Poleg tega prispeva k spodbujanju razprave o vidikih, pomembnih za politiko prilagajanja, kot so cilji, prednostni sektorji, ranljive skupine itd. Za mesto ali širšo okolico se lahko izvedejo študije in ocene, nabori podatkov o podnebju ter statistični računi preteklih naravnih nesreč, povezanih z vremenom, in njihovih posledic. To bi lahko vplivalo na več sektorjev/tem, sektorske analize pa bi lahko izvedla sektorska združenja, svetovalne službe ali posamezni javni subjekti. Zavarovalniški sektor je zelo napreden pri izvajanju ocen tveganja in bi lahko k sodelovanju pristopil. Glej tudi korak 2 in poglavje 2 poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Prilagajanje mest v Evropi: kako se mesta odzivajo na podnebne spremembe, ki zagotavlja pregled vplivov podnebnih sprememb na evropska mesta, ki temelji na dokazih.

V spodnji preglednici so navedene vrste informacij, ki so potrebne za sprejemanje odločitev o prilagajanju na lokalni ravni. Končni obseg informacij, ki jih je treba pridobiti, bo odvisen od ciljev, obsega in ravni podrobnosti ter izbranih metodologij za načrtovanje prilagajanja. Podatki na nacionalni ravni, povezani s podnebnimi spremembami, se pogosto zbirajo centralno v okviru nacionalnih podnebnih portalov in/ali statističnih uradov. Druga možnost je, da stopite v stik z organizacijami in institucijami, navedenimi v koraku 1.8.

Tekoče dejavnosti

Prilagajanje se ne sme izvajati ločeno. Opredeliti bi bilo treba ustrezne instrumente in tekoče ukrepe, ki se že izvajajo na mestnem območju, kot so zmanjševanje tveganja nesreč, varstvo biotske raznovrstnosti ali politike načrtovanja rabe zemljišč. Poleg tega bi bilo treba opredeliti obstoječe nacionalne, ustrezne regionalne ali sektorske prilagoditvene strategije/načrte v državi.

Ta usmerjevalna vprašanja lahko skupini za prilagajanje v tesnem sodelovanju s kolegi iz drugih občinskih organov in prizadetimi deležniki pomagajo opredeliti tekoče dejavnosti, pomembne za prilagajanje:

• Ste se pri svojem delu že kdaj srečali s temo podnebnih sprememb ali prilagajanja nanje?
• Ali so bili v imenu vaše organizacije ali oddelka izvedeni projekti ali študije o učinkih podnebnih sprememb ali so take študije načrtovane?
• Ali poznate študije ali projekte na temo podnebnih sprememb ali prilagajanja iz drugih virov (univerze, druge raziskovalne ustanove, vladna ministrstva, druge države itd.), ki so pomembni za vaše področje dela?
• Ali že obstajajo ukrepi, ki prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, tudi če niso posebej opredeljeni kot prilagoditveni ukrepi?
• Ali so bili ciljno usmerjeni prilagoditveni ukrepi že izvedeni?
• Ali obstajajo orodja, strategije, procesi itd., ki so pomembni ali bi se lahko uporabili za prilagajanje podnebnim spremembam?
• Katere mreže ali pobude, pomembne za prilagajanje, so že dejavne ali bi se lahko uporabile za prilagajanje?

Primeri dobre prakse

Prakse prilagajanja, ki dobro delujejo na enem mestnem območju, se običajno lahko prenesejo za reševanje podobnih razmer na drugih mestnih območjih. Vendar je lahko uspešnost posameznih ukrepov odvisna od obsega problema in specifičnega obsega izvajanja. Z uporabo obstoječih informacij o dobrih praksah prilagajanja (tj. študije primerov Climate-ADAPT, ki so na voljo v koraku 3.2)in izkušenj se lahko optimizira tudi upravljanje posameznih virov in prizadevanj.