1.7 Komuniciranje o prilagajanju različnim ciljnim skupinam

Uspešno obveščanje o prilagajanju podnebnim spremembam je pogosto ključno za zagotavljanje politične in javne podpore, krepitev udeležbe javnosti in spodbujanje ukrepov zasebnega sektorja. Da bi komunikacija dosegla predvidene cilje, je treba razviti ustrezna sporočila v najprimernejših oblikah za različne ciljne skupine.

Opredelitev učinkovitih načinov za obveščanje o podnebnih spremembah in potrebah po prilagajanju je bistven predpogoj za skupna prizadevanja za prilagajanje med odgovornimi organi in prizadetimi deležniki (glej korak 1.6). Uporaba podpornih sporočil o prilagajanju, dogovor o skupnem jeziku in vzpostavitev mehanizmov za razširjanje in izmenjavo informacij bi morali biti sestavni del priprave postopka prilagajanja.

Čeprav se je v zadnjih letih vse več mest začelo ukvarjati s prilagajanjem podnebnim spremembam, je to morda še vedno precej nova in neznana tema za deležnike ali pa morda že obstajajo negativne konotacije z izrazi, kot so „podnebne spremembe“, „tveganja“ ali „ranljivost“. Prilagajanje pa je mogoče sporočiti na način, ki je lahko razumljiv, povezan z znanimi diskurzi in ustvarja pozitivna stališča. Nekaj koristnih sporočil za ta namen je lahko:

• Uspešna prilagoditev na vplive podnebnih sprememb zagotavlja, da se lahko dosežejo cilji trajnostnega razvoja mesta;
• Pri prilagajanju gre za povečanje blaginje in kakovosti življenja državljanov;
• Prilagajanje prispeva k temu, da je mesto prijetno za življenje in privlačno;
• Prilagajanje ščiti javno in zasebno lastnino pred izgubami;
• Prilagajanje se že izvaja in zaželeno je, da se izvaja usklajeno, da bi se izognili slabemu prilagajanju (kadar prilagoditveni ukrepi negativno vplivajo na druge dejavnosti ali cilje ali prikrajšajo nekatere skupine prebivalstva itd.);
• Na voljo je široka paleta prilagoditvenih ukrepov, najprimernejše pa lahko izberejo deležniki v participativnem procesu;
• Prilagoditveni ukrepi so lahko zdaj cenejši od odložitve na poznejši čas, ko se bodo vplivi na podnebje povečali;
• Prilagajanje ne zadeva le prihodnjih tveganj, temveč izboljšuje tudi raven civilne zaščite pred sedanjimi skrajnimi vremenskimi pojavi;
• Prilagajanje ni nič novega; gre za nadaljevanje in usklajevanje dela, opravljenega na ravni oblikovanja politik, sektorjev in gospodinjstev, da bi državljane in sredstva zaščitili pred naravnimi nesrečami.

Dogovor o skupnem jeziku

Pojasniti je treba pomembne pojme, da se vzpostavi skupni jezik in doseže skupno razumevanje, ne le pri sodelovanju z drugimi oddelki in deležniki, temveč tudi pri obveščanju širše javnosti o vprašanju prilagajanja. Najprej bi lahko razmislili o dogovorjenih mednarodnih opredelitvah, opredelitev ključnih pojmov, značilnih za lokalne značilnosti, pa bi lahko bila naloga osrednje skupine. Ko bo dosežen dogovor, bi se lahko v dokumente o politiki prilagajanja dodal glosar.

Razširjanje

Izmenjava informacij je med drugim bistven predpogoj za uspešno prilagajanje. Informacije o podnebnih spremembah, vplivih in možnih prilagoditvenih ukrepih bi bilo treba združiti in izpopolniti na uporabniku prijazne načine, da bi dosegle različne ciljne skupine. Primeri dobre prakse iz drugih mest bi lahko dodatno spodbudili proces prilagajanja in omogočili učenje.

Obstajajo različne oblike komuniciranja, ki se lahko izkažejo za koristne, kot so osebna posvetovanja, internetna komunikacija/platforme, družbeni mediji in množični mediji za širjenje informacij o podnebnih spremembah, vplivih in možnih prilagoditvenih ukrepih. Informacije se lahko predstavijo v obliki pisnega besedila v poročilih, na spletnih straneh in v medijih; kot pripovedovane zgodbe na srečanjih, dogodkih in delavnicah; kot vizualne informacije v obliki grafov, infografik, zemljevidov ali ustvarjalnih vizualnih prikazov; ali kot avdiovizualne informacije prek video in zvočnih sporočil, ki se občinstvu posredujejo prek interneta, televizije in radia ali na druge ustvarjalne načine, na primer z igrami in tekmovanji.

Spletni portal, na katerem se zbirajo prilagojene informacije o podnebnih spremembah in prilagajanju podnebnim spremembam za mestno območje, je lahko odlično orodje za razširjanje ustreznih informacij.

Mesta podpisniki Konvencije županov imajo javni profil na spletišču Konvencije županov , na katerem so navedeni njihovi prilagoditveni ukrepi in ki se lahko uporablja za namene komuniciranja.