2.2 Razumevanje podnebnih napovedi in prihodnjih učinkov

Prilagajanje podnebnim spremembam mora temeljiti na ocenah prihodnjih vplivov, povezanih s spreminjajočimi se podnebnimi razmerami. Mnoge prihodnje podnebne vplive bodo verjetno povzročile pogostejše in skrajnejše različice ekstremnih vremenskih pojavov, ki se trenutno pojavljajo (glej korak 2.1). Vendar se lahko pojavijo tudi nove nevarnosti in vplivi, kot so poplave, povezane z dvigom morske gladine, ali pomanjkanje vode zaradi spreminjajočih se vzorcev padavin. Za razvoj dolgoročne strategije prilagajanja sta ključnega pomena dostop do informacij o predvidenih podnebnih vplivih in njihova pravilna razlaga.

Napovedi glede podnebnih sprememb in učinkov v prihodnosti

Evropska agencija za okolje na evropski ravni pripravlja številne kazalnike opaženih in napovedanih podnebnih sprememb in njihovih vplivov, na primer temperaturo, padavine, suše, požare v naravi ali dvig morske gladine. Poročilo EEA Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016 – a indicator-based assessment (Podnebne spremembe, vplivi in ranljivost v Evropi 2016 – ocena na podlagi kazalnikov) zagotavlja koristen pregled podnebnih sprememb in njihovih vplivov v Evropi. Poleg tega Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb zagotavlja podnebne podatke oblikovalcem politik v podporo načrtovanju in odločanju o podnebnih spremembah na nacionalni, regionalni in mestni ravni v Evropi.

Strani Climate-ADAPT za posamezne države vsebujejo povezave do nacionalnih ocen tveganja in ranljivosti posameznih držav, ki običajno vključujejo projekcije podnebnih sprememb. Številni raziskovalni projekti in projekti znanja, ki jih financira EU, so se ukvarjali z zagotavljanjem zmanjšanih podnebnih napovedi za določeno lokacijo (glej spodaj navedene projekte, ki jih financira EU).

Pregledovalnik zemljevidov za prilagajanje mest, ki je bil razvit posebej za evropska mesta, zagotavlja pregled sedanjih in prihodnjih podnebnih nevarnosti, ranljivosti mest za te nevarnosti in njihove sposobnosti prilagajanja. Pregledovalnik zemljevidov zbira informacije iz različnih virov o opaženi in projicirani prostorski porazdelitvi in intenzivnosti visokih temperatur, poplav, pomanjkanja vode, požarov v naravi in vektorskih nalezljivih bolezni. Vsebuje tudi nekaj informacij o vzrokih ranljivosti mest in njihovi izpostavljenosti tem nevarnostim, povezanih z značilnostmi mest in njihovega prebivalstva.

Več informacij o predvidenih svetovnih podnebnih spremembah in vplivih na mesta je na voljo v poročilih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), na primer v poglavju 8: Urbana območja v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) ali poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C.

Razlaga projekcij

Pomembni elementi podnebnih projekcij, ki jih je treba upoštevati, so:

• prostorski obseg projekcij, saj različni podnebni modeli uporabljajo različne prostorske ločljivosti;
• izhodiščno obdobje, iz katerega se modelira sprememba (npr. glede na obdobje 1986–2005);
• časovni okvir projekcij, običajno izražen kot obdobje (npr. 2081–2100 ali 2020–2052);
• Podlaga so emisije toplogrednih plinov ali drugi scenariji. Na primer, v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) RCP pomeni reprezentativno pot koncentracije in odraža količino toplogrednih plinov v ozračju v skladu s štirimi različnimi scenariji (od katerih RCP 2.6 predstavlja najnižjo koncentracijo, RCP 8.5 pa najvišjo koncentracijo);
• Kako je predstavljena načrtovana sprememba. Projekcije podnebnih sprememb ponavadi navajajo verjetnost, da se bo nekaj zgodilo v prihodnosti, ali opisujejo vrsto možnih rezultatov v smislu prihodnjih temperatur, padavin ali dviga morske gladine. Razlog za to je, da bodo na prihodnje podnebje vplivali raven emisij toplogrednih plinov in drugi socialno-ekonomski dogodki. Podnebne projekcije temeljijo tudi na različnih modelih (matematične predstavitve podnebja, razvitega na svetovni ali regionalni ravni), ki se nenehno izboljšujejo, vendar še vedno ne morejo napovedati prihodnosti z absolutno gotovostjo.

Negotovost prihodnjega podnebja je morda težko razumeti, načrtovati ali komunicirati z drugimi. Climate-ADAPT zagotavlja smernice glede negotovosti, ki zajemajo naslednje teme:

1. Kaj pomeni negotovost?
2. Kako se sporočajo negotovosti?
3. Kako se soočiti z negotovostjo?

Negotovost pri načrtovanju prilagajanja je mogoče odpraviti z naložbami v prožne prilagoditvene ukrepe z majhnim obžalovanjem (glej korak 4.3),ki zagotavljajo tudi dodatne koristi, kot je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (glej korak 5.4),in jih je zato mogoče upravičiti kljub negotovosti, povezani s prihodnjimi podnebnimi scenariji. Smernice za obravnavanje negotovosti in zapletenosti zagotavlja tudi projekt RESIN.