Plavajoče ali dvignjene ceste

Glavni akterji, vključeni v načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje plavajočih ali dvignjenih cest, so podobni akterjem, vključenim v razvoj druge infrastrukture za cestni promet. Vključujejo prostorske načrtovalce in urbaniste, nacionalne ali podnacionalne upravne organe, pristojne za cestno omrežje, gradbena podjetja ter institucije in organizacije, pristojne za varstvo okolja. Vključenost raziskovalnih ustanov je zelo pomembna tudi za tehnološke vidike ter za obravnavanje analize ranljivosti in tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami. Državljani in uporabniki prometne infrastrukture morajo biti pravilno obveščeni o lokaciji plavajočih in dvignjenih cest ter njihovi uporabi v primeru poplav ali drugih izrednih dogodkov. 

Ključni dejavniki uspeha vključujejo zagotavljanje ustreznega financiranja, pridobivanje podpore upravnih organov, pristojnih za prometno infrastrukturo, in vključevanje deležnikov, vključno s strokovnjaki s področja prometa in okolja, v postopek načrtovanja in gradnje dvignjenih ali plavajočih cest. 

Glavni omejevalni dejavniki so povezani s konflikti z drugimi rabami zemljišč (kmetijska, stanovanjska in rekreacijska raba), neusklajenostjo z regionalnimi prometnimi strategijami in nezadostnimi finančnimi sredstvi za zagotovitev ustreznega vzdrževanja cestne infrastrukture po izgradnji. Kot pri vsaki drugi cestni infrastrukturi je treba pri oceni alternativ skrbno upoštevati vplive na okolje (npr. onesnaževanje s hrupom in onesnaževanje zraka, uničenje ali razdrobljenost habitatov itd.) v fazah gradnje in obratovanja ter s tem povezane blažilne ukrepe. Vplivi na ekosisteme so lahko manjši od vplivov zaradi talnih cest, dvignjene ceste pa lahko bolj pomembno vplivajo na celovitost krajine.  

Plavajoče ceste so cenejše od mostov, medtem ko so dvignjene ceste na vrhu nasipa na splošno cenejše od gradnje mostu podobne ceste. Po gradnji tako plavajoče kot dvignjene ceste ne potrebujejo več vzdrževanja kot katera koli druga cesta. 

Dvignjene ceste so učinkovite proti poplavam, povezanim s padavinskimi vodami, ker so običajno višje od vodne gladine. Plavajoče ceste in z njimi povezane dovozne rampe se lahko prilagodijo nihajočemu vodostaju. V primeru poplav so med najpomembnejšimi koristmi te infrastrukture: zagotavljanje dostopnosti do območja za reševalne službe, zagotavljanje, da je povezava s celotnim cestnim omrežjem odporna na podnebne spremembe, in s tem ohranjanje mobilnosti prebivalcev, kar omogoča evakuacijo z območja, kadar je to potrebno in potrebno. Dvignjene ceste v urbanih območjih služijo tudi preusmeritvi prometa onkraj gosto poseljenih območij in tako pripomorejo k ohranjanju varnosti kolesarjev in pešcev na cestah. Kar zadeva preostalo cestno omrežje (glej tudi možnost prilagajanja podnebnim spremembam prilagojeni standardi za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cest),so dvignjene in plavajoče ceste pomembne za prevoz blaga in storitev ter s tem za poslovanje komercialnih podjetij in industrijskih proizvajalcev.

Lokalne, regionalne in nacionalne oblasti so odgovorne za gradnjo in upravljanje plavajočih in dvignjenih cest. Pravni vidiki, povezani z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem dvignjenih in plavajočih cest, so zelo podobni vidikom standardne infrastrukture za cestni promet. 

Pripravljalna faza za gradnjo plavajočih ali dvignjenih cest vključuje več strokovnih analiz (vključno z oceno stroškov in koristi), zasnovo in dimenzioniranje, upravne postopke, vključno s presojo vplivov na okolje in vrednotenjem, osredotočenim na prilagajanje na podnebne spremembe. Ta faza traja približno 1-2 leti. Faza gradnje traja od nekaj mesecev do več let, odvisno od obsega, velikosti in kompleksnosti gradnje. 

Če se pri gradnji uporabljajo najsodobnejše tehnologije ter se zagotavlja ustrezno in redno vzdrževanje infrastrukture, lahko dvignjene in plavajoče ceste trajajo desetletja. Vendar se lahko sčasoma pojavi potreba po delni obnovi ali prilagoditvi cest, da bi se bolje spoprijeli s spreminjajočimi se potrebami po prevozu ali podnebnimi spremembami.