Plavajoče ali dvignjene ceste

Cestna prometna infrastruktura, ki je izpostavljena poplavam, mora biti zaščitena pred poplavami, da se zmanjšajo morebitni negativni vplivi teh dogodkov na prometne poti. To pomaga zagotoviti povezljivost cestnega omrežja, dostopnost do prizadetih območij ali po potrebi evakuacijo iz poplavljenih regij. Razpoložljive možnosti za zmanjšanje negativnih vplivov poplav vključujejo uporabo ustrezne zasnove in materialov, strukturne zaščitne ukrepe (pregrade za zaščito pred poplavami) in redno skrbno vzdrževanje. Plavajoče in dvignjene ceste so tudi izvedljive alternative, ki poleg zaščite cestnega prometa pred podnebnimi spremembami zagotavljajo tudi dodatne koristi.

Plavajoče ceste so ceste, ki plavajo na vodi ali so zgrajene na zelo nestabilnem substratu, kot je šota. Te ceste se lahko uporabljajo kot začasne in trajne rešitve na območjih, kjer je gradnja standardnih cest težavna ali celo nemogoča zaradi neugodnih naravnih razmer. Plavajoče ceste so se na primer uporabljale na Škotskem, da bi se zagotovil dostop do območij polj vetrnih elektrarn, ki ležijo na šotiščih. Uporabljajo se lahko na trajno ali občasno poplavljenih območjih in območjih, izpostavljenih poplavam, ter podpirajo obvladovanje tveganja nesreč in prilagajanje podnebnim spremembam. Plavajoče ceste so prožnejše od mostov in se lahko uporabljajo tudi kot obvoznica v primeru cestnih zastojev, ki niso posledica poplav, npr. zaradi dela na mostu ali cesti vzdolž vodne poti. Ta ukrep je mogoče hitro sestaviti in enostavno premestiti. Poleg tega plavajoče ceste zavzamejo manj prostora kot tradicionalne alternative. Plavajoče ceste, zgrajene na vodi, so postavljene na plavajoče pontone, tako da se lahko ustrezno premaknejo na spremembo nivoja vode. Na nestabilnih trdnih podlagah se kot strukturni elementi ceste uporabljata dve plasti geomreže.

V nasprotju s plavajočimi cestami se v cestnem omrežju običajno uporabljajo dvignjene ali preletne ceste. Zaradi svoje konstrukcijske višine lahko zagotovijo povezavo s širšim cestnim omrežjem tudi v primeru poplav. Povišane ceste lahko izgledajo kot most, vendar so običajno daljše in se po vsej dolžini dvigajo nad tlemi. Povišane ceste je mogoče zgraditi tudi iz drugih razlogov poleg zaščite pred poplavami, kot so: optimizacija prometnega toka (npr. v urbanih območjih, da bi se izognili prevelikemu številu cestnih prehodov), gradnja na hribovitem terenu, ki ovira talne ceste, ali zmanjšanje neposrednih vplivov na okolje na dragocene ekosisteme (čeprav lahko povišane ceste še vedno bistveno spremenijo lokalno krajino). Na vrhu nasipa se lahko zgradi tudi dvignjena cesta; v tem primeru se imenuje tudi plovna pot, kot je na primer vodni tok Afsluitdijk med IJsselmeerjem in Waddenskim morjem. Gradnja dvignjenih cest je običajno dražja od gradnje talnih cest. Značilno je, da je večja odpornost na podnebne spremembe vzporedna korist in ne glavni razlog za njihovo izgradnjo.

Glavni akterji, vključeni v načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje plavajočih ali dvignjenih cest, so podobni tistim, vključenim v razvoj druge infrastrukture za cestni promet. Vključujejo teritorialne načrtovalce in urbaniste, nacionalne ali podnacionalne upravne organe, pristojne za cestno omrežje, ter gradbena podjetja ter institucije in organizacije, pristojne za varstvo okolja. Sodelovanje raziskovalnih ustanov je zelo pomembno tudi za tehnološke vidike ter za obravnavanje analize ranljivosti in tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami. Državljani in uporabniki prometne infrastrukture morajo biti pravilno obveščeni o lokaciji plavajočih in dvignjenih cest ter njihovi uporabi v primeru poplav ali drugih izrednih dogodkov. 

Ključni dejavniki uspeha vključujejo zagotavljanje ustreznega financiranja, pridobivanje podpore upravnih organov, pristojnih za prometno infrastrukturo, ter vključevanje deležnikov, vključno s strokovnjaki za promet in okolje, v proces načrtovanja in gradnje dvignjenih ali plavajočih cest. 

Glavni omejevalni dejavniki so povezani s konflikti z drugimi rabami zemljišč (kmetijska, stanovanjska in rekreacijska raba), neusklajenostjo z regionalnimi prometnimi strategijami in nezadostnimi finančnimi sredstvi za zagotovitev ustreznega vzdrževanja cestne infrastrukture po izgradnji. Tako kot pri vsaki drugi cestni infrastrukturi je treba pri oceni drugih možnosti skrbno upoštevati vplive na okolje (npr. hrup in onesnaževanje zraka, uničenje ali razdrobljenost habitatov itd.) med gradnjo in obratovanjem ter s tem povezane blažilne ukrepe. Vplivi na ekosisteme so lahko manjši kot vplivi talnih cest, dvignjene ceste pa lahko pomembneje vplivajo na celovitost krajine.  

Plavajoče ceste so cenejše od mostov, medtem ko so dvignjene ceste na vrhu nasipa na splošno cenejše od gradnje mostu podobne ceste. Po gradnji tako plavajoče kot dvignjene ceste ne potrebujejo več vzdrževanja kot katera koli druga cesta. 

Povišane ceste so učinkovite proti poplavam, povezanim s padavinskimi vodami, ker so običajno višje od vodostaja. Plavajoče ceste in z njimi povezane klančine za dostop se lahko prilagodijo nihajočemu vodostaju. V primeru poplav so najpomembnejše koristi te infrastrukture: zagotavljanje dostopnosti območja za reševalne službe, zagotavljanje povezave s celotnim cestnim omrežjem, ki je odporno na podnebne spremembe, in s tem ohranjanje mobilnosti prebivalcev, kar omogoča evakuacijo z območja, kadar je to potrebno in potrebno. Povišane ceste v urbanih območjih služijo tudi za preusmerjanje prometa izven gosto poseljenih območij in s tem pripomorejo k ohranjanju varnosti kolesarjev in pešcev na cestah. Kar zadeva preostalo cestno omrežje (glej tudi možnost prilagajanja standardom, odpornim na podnebne spremembe, za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cest), so dvignjene in plavajoče ceste pomembne za prevoz blaga in storitev ter s tem za poslovanje komercialnih podjetij in industrijskih proizvajalcev.

Lokalni, regionalni in nacionalni organi so odgovorni za gradnjo in upravljanje plavajočih in dvignjenih cest. Pravni vidiki, povezani z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem dvignjenih in plavajočih cest, so zelo podobni tistim pri standardni infrastrukturi za cestni promet. 

Pripravljalna faza za gradnjo plavajočih ali dvignjenih cest vključuje več strokovnih analiz (vključno z oceno stroškov in koristi), zasnovo in dimenzioniranje, upravne postopke, vključno s presojo vplivov na okolje, in ocenjevanje, osredotočeno na prilagajanje podnebnim spremembam. Ta faza traja približno 1-2 leti. Faza gradnje traja od nekaj mesecev do več let, odvisno od obsega, velikosti in kompleksnosti gradnje. 

Če se pri gradnji uporabljajo najsodobnejše tehnologije ter je zagotovljeno ustrezno in redno vzdrževanje infrastrukture, lahko dvignjene in plavajoče ceste trajajo desetletja. Vendar bo sčasoma morda treba delno obnoviti ali prilagoditi ceste, da bi se bolje spopadli s spreminjajočimi se potrebami po prevozu ali podnebnimi spremembami.