Prilagajanje podnebnim spremembam z izboljšanjem prakse namakanja v Vipavski dolini, Slovenija

Napredek kmetijstva v Vipavski dolini (Cvejićidr., 2020)ogrožajo suša, poplave in močni vetrovi, ki so med letoma 2012 in 2014 povzročili škodo v višini več kot 15 milijonov EUR. Najnovejše projekcije podnebnih sprememb za 21.^stoletje kažejo na nadaljnje poslabšanje podnebnih nevarnosti v sedanjih kmetijskih okoljih. Povprečna letna temperatura in poletna evapotranspiracija se bosta glede na podnebne simulacije, pri katerih je bil uporabljen zmerno optimistični scenarij RCP4.5, povečali za 1,8 °C oziroma 6 %. Poleg tega napovedi podnebnih sprememb v Vipavski dolini kažejo, da se bo kmetijstvo soočalo z večjimi vročinskimi valovi in daljšimi obdobji brez dežja, kar bo povzročilo večje potrebe po rastlinski vodi. Simulacije projicirajo povečanje temperature (najvišja temperatura presega 25 °C) in vročih dni (najvišja temperatura presega 30 °C). Agencija RS za okolje poroča, da se bo število žgočih najvišjih dnevnih temperatur do konca 21. stoletja povečalo z 12 na 24-krat letno.

Poleg tega se bodo kmetje soočali s povečanim številom dni z ekstremnimi padavinami (Cvejićidr., 2020), kar bo privedlo do večje erozije tal in zahtevnejših pogojev za rast kmetijskih rastlin. Do konca 21.^stoletja je v dolini predvideno povečanje števila dni s padavinami nad 20 mm.

Vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo so bili ocenjeni in kartirani med projektom LIFE VIVaCCAdapt, ki je razkril veliko ranljivost sektorja v Vipavski dolini zaradi njegove visoke izpostavljenosti, visoke občutljivosti in nizke sposobnosti prilagajanja. Evapotranspiracija bo povečala potrebe rastlin po vodi in pritisk na lokalne vodne vire. Z namakanjem kmetje zagotavljajo, da rastline prejmejo ustrezne količine vode za svojo rast v kritičnih razvojnih obdobjih. Vendar kmetije, ki izvajajo načrtovanje namakanja na podlagi izkušenj in predpostavk za uravnavanje razpoložljivosti vode za rastline, običajno prekomerno izkoriščajo vodne vire in vodo dobavljajo prepozno.

Cilj je izboljšati pripravljenost na sušo skupaj s kmeti z uvedbo sistema za podporo odločanju pri namakanju (DSSI), da se rastlinam pravočasno in v optimalnih količinah zagotovi voda. Cilj je bil optimizirati porabo vode in energije ter zmanjšati emisije CO2. Končni cilj je povečati odpornost kmetijstva v dolini na podnebne spremembe in prispevati k blažitvi podnebnih sprememb.

V okviru projekta LIFE VIVaCCAdapt je bil uporabljen novo razviti sistem za podporo odločanju pri namakanju (DSSI), da bi se zagotovili ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki vključujejo pravočasno in učinkovito namakanje kmetijskih rastlin.

Sistem (Cvejićidr., 2020) zagotavlja priporočilo za namakanje na podlagi vremenske napovedi, lastnosti zadrževanja vode v tleh, merjenja vsebnosti vode v tleh v realnem času (podatki o spremljanju), potreb po rastlinski vodi v danih fenoloških fazah, vrste rastline in namakalnega sistema. Podatki se zbirajo na parcelah prek senzorja vsebnosti tal in vode, ki zbrane podatke prek komunikacijske enote pošlje na centralni strežnik. Na podlagi podatkov, zbranih na kmetovi parceli, sistem izračuna priporočeni čas in količino vode za namakanje. Izračuni so se začeli za vsak dan v rastni sezoni. Rezultati so bili zagotovljeni 35 kmetom (na površini približno 40 ha), ki so bili vključeni v projekt, potem ko so podpisali poseben sporazum. Kmetom je zagotovljena priporočena količina vode za namakanje pet dni vnaprej. Kmetje dobijo tudi graf, ki prikazuje izmerjeno količino vode v tleh v zadnjih petih dneh in spremembe v fenoloških fazah rastlin. Kmetje lahko do teh podatkov dostopajo prek e-pošte ali spletnega vmesnika in si jih ogledajo na različnih napravah.

Vsa priporočila so bila podana brezplačno med projektom LIFE ViVaCCAdapt. Po zaključku projekta je bil DSSI prenesen na nacionalno raven, kjer ga upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. Agencija je del Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. DSSI je zdaj javni sistem, ki je brezplačno na voljo vsem kmetom v Sloveniji.

Ekipa za izvajanje DSSI je bila ustanovljena v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt in jo sestavljajo zaposleni Univerze v Ljubljani, Mestne občine Ajdovščina, Regionalne razvojne agencije ROD Ajdovščina in podjetja BO-MO Ltd. Ekipa je pomagala pri izvajanju DSSI skupaj s 35 lokalnimi kmeti, ki so bili od samega začetka v središču inovacijskega procesa.

Da bi povečali odpornost na podnebne spremembe, so kmetje v Vipavski dolini leta 2016 začeli sodelovati v projektu LIFE ViVa CCAdapt, s čimer so prispevali k oblikovanju strategije prilagajanja podnebnim spremembam in razvrstitvi več kot 40 prilagoditvenih ukrepov z določitvijo prednostnih nalog.

V času trajanja projekta je 35 kmetov podpisalo sporazum o sodelovanju v razvojnem procesu DSSI. Opredeljene so bile lastnosti tal na kmetijah (tekstura tal, značilnosti zadrževanja vode v tleh) in rastlinske fenofaze. Nato so bili na vsaki kmetiji nameščeni senzorji vlage v tleh za merjenje vsebnosti vode v tleh na različnih globinah. Poleg individualnih terenskih in telefonskih posvetovanj, prilagojenih praksi na kmetiji, je bil vsak kmet pozvan, naj zastavi kakršno koli vprašanje v zvezi z delovanjem sistema DSSI, prosto uporablja orodje in zagotavlja stalne povratne informacije o tem, kako se sistem DSSI uporablja in spreminja vsakodnevno prakso namakanja. Vsi predlogi so bili takoj usmerjeni v razvoj in izboljšave DSSI.

V šestletnem procesu so kmetje začeli postopoma uporabljati DSSI. Pred vstopom v projekt so kmetje svoje odločitve o namakanju sprejemali na podlagi svojih izkušenj in splošnih predpostavk. Nato so kmetje v svoje odločitve začeli vključevati podatke iz spremljanja talne vode v realnem času. Ko je bil uveden DSSI, so kmetje počasi začeli uporabljati dnevna priporočila za namakanje. Vmesna ocena, ki je temeljila na terenskih podatkih in simulacijah iz leta 2019, je pokazala, da bodo kmetje, če bodo še naprej uporabljali DSSI, dosegli 25-odstotno zmanjšanje skupne porabe namakalnega obsega, 24-odstotno zmanjšanje potreb po energiji in 24-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ (Cvejić idr., 2020). Čeprav končno vrednotenje iz obdobja 2020–2021 še poteka, predhodni rezultati kažejo, da so nekateri kmetje od leta 2019 presegli dobre rezultate.

Nekateri omejevalni dejavniki, ki ogrožajo izvajanje DSSI in prihodnji razvoj, vključujejo:

• delovanje opreme na terenu; je njihovo redno vzdrževanje potrebno za dobro delovanje DSSI;
• dejanska možnost uporabe vode za namakanje: včasih potrebna voda ni bila na voljo za namakanje zaradi vzdrževanja namakalnih sistemov in z njimi povezane vodne infrastrukture;
• prihodnje financiranje vzdrževanja in razvoj javnega DSSI.

Skupni proračun projekta ViVaCCAdapt znaša 869028 EUR. Evropska komisija je prispevala 60 %, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije 20 % upravičenih stroškov projekta. Ostalo so zagotovili projektni partnerji. Od skupne vrednosti projekta je 147.200 evrov namenjenih ustanovitvi DSSI.

DSSI omogoča varčevanje z vodnimi viri v perspektivi povečanja temperature in zmanjšanja padavin v prihodnosti. Druge dodatne koristi učinkovitejšega namakanja vključujejo prihranke energije s povezanimi koristmi v smislu stroškov in emisij toplogrednih plinov. Pobuda je privedla tudi do večje ozaveščenosti kmetov o podnebnih spremembah. Sooblikovanje in razvrščanje prilagoditvenih ukrepov z vključevanjem kmetov iz Vipavske doline naj bi privedlo do večjega občutka odgovornosti za prilagoditveno strategijo, razvito v okviru projekta, in večje pozornosti uporabi vodnih virov.

V okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt sta bila razvita podnebna strategija in načrt prilagajanja za Vipavsko dolino (2017–2021), ki sta zagotovila okvir za DSSI. Strategija obravnava sušo, vročinske valove, močne vetrove, ekstremne padavine in poplave. Ni pravno zavezujoč, vendar lahko pomaga pri nadaljnjem razvoju nacionalnih kmetijskih politik v prihodnosti in pridobivanju podpore iz evropskih pobud.

Razvoj in izvedba DSSI v Vipavski dolini je bil šestletni proces, ki se je začel v drugi polovici leta 2016 in končal junija 2021. Kljub temu se pričakuje, da se bo uporaba DSSI, razvita med projektom, nadaljevala in povečala. To se lahko zgodi, če se novi uporabniki pridružijo s pomočjo javnega programa DSSI na vladni ravni, ki deluje od leta 2022 naprej.

V pripravi je podroben načrt vzdrževanja sistema DSSI, ki bo od leta 2022 deloval vokviru Nacionalnemeteorološke službe Slovenije (ARSO).

Patricija Štor, Rozalija Cvejić, Luka Honzak,

Regional development agency ROD Ajdovščina

Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina, Slovenia

e-mail: patricija.stor@rra-rod.si

e-mail: info@rra-rod.si

Web: https://rra-rod.si/