European Union flag

Opis

Vlaga vtleh, imenovana tudi „zelena voda“, je sestavni del vodnega cikla, ki je dostopen koreninam rastlin. Vlaga v tleh pade v obdobjih pomanjkljivih padavin. Namakanje je najbolj razširjen način za boj proti pomanjkanju vode v tleh in s tem daleč prevladujoči rabi vode v kmetijstvu. V Evropi kmetijstvo predstavlja približno 32 % celotnega odvzema vode,v sredozemskihdržavah pa dosegapribližno 80 % in več. Vloga in vpliv namakanja se razlikujeta po regijah in prevladujočih podnebnih razmerah: medtem ko je namakanje v južni Evropi bistvena sestavina kmetijske proizvodnje, se polja v srednji in severni Evropi namakajo občasno in običajno le v suhih poletnih obdobjih. 

V skladu z najnovejšim poročilom Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (AR6) se bo vsebnost vode v tleh v južni Evropi zmanjšala; pogoji nasičenosti in odvodnjavanja bodo vse redkejši in omejeni na obdobja pozimi in spomladi. Zato se lahko povpraševanje po vodi za namakanje v sredozemski regiji znatno poveča. Namakanje bo postalo potrebno v nekaterih drugih delih Evrope, medtem ko se bo povpraševanje zmanjšalo v delih severne Evrope, kjer se bodo padavine verjetno povečale. Energetski sektor (hidroelektrična energija) bo dodatno obremenil vodne vire. S tem razvojem sopotrebnizanesljivejše upravljanje voda in politike za obvladovanje vse večjega konkurenčnega povpraševanja med različnimi sektorji in uporabami. 

Nekateri načini za izboljšanje učinkovitosti namakanja so: 

  • Prehod z gravitacijskega namakanja na sodobne sisteme pod tlakom (npr. kapljično namakanje in namakanje z razpršilniki). S tem se izboljša učinkovitost prenosa in zmanjša potreba po vodi za namakanje. Znan tudi kot mikro namakanje ali tehnologija kapljičnega namakanja, ta sistemprihrani vodo in energijo z zmanjšanjem transpiracije pridelka, izhlapevanja in površinskih odtokov.
  • Primanjkljivo namakanje (namakanje pod zahtevami glede popolne rastlinske vode), katerega cilj je največja proizvodnja na enoto porabljene vode. Temu pristopu se posveča majhna, a vedno večja pozornost. Produktivnost vode se poveča pod deficitarnim namakanjem. Vendar uporaba te tehnike zahteva prilagoditve kmetijskih sistemov. Ker se odziv pridelka na vodni stres zelo razlikuje, je za uporabo te tehnologije potrebno dobro poznavanje vedenja pridelka. 
  • Izboljšano časovno načrtovanje namakanja (podnebno pametno ali natančno namakanje). To temelji na izboljšanem napovedovanju vremena, hidrološkem spremljanju, sistemih zgodnjega opozarjanja, izboljšani informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT) ter kmetijsko-svetovalnih storitvah, ki temeljijo na vremenu, za preprečevanje in pripravljenost (glej možnost prilagajanja za precizno kmetijstvo). 
  • Za posamezne pridelke se lahko uporabljajo različne tehnike. Na primer, občasno / samodejno namakanje (alternativno omočenje in sušenje) se lahko upošteva za vesla. Učinkovito uporablja vodo, zmanjšuje stroške dela in povečuje donos (Masseroni idr. 2018). Ta tehnika je precej specifična za riž in se morda ne uporablja za druge pridelke. 

Izboljšano namakanje je mogoče dopolniti z drugimi možnostmi varčevanja z vodo (glej na primer možnost ponovne uporabe vode za preprečevanje pomanjkanja vode in pomanjkanja vode v tleh. Če se za napajanje teh inovativnih namakalnih sistemov uporabljajo obnovljivi viri energije (npr. sončne črpalke), je varčevanje z vodo povezano tudi z blažitvijo podnebnih sprememb. 

Podrobnosti prilagoditve

kategorije IPCC
Strukturne in fizične: Tehnološke možnosti
Sodelovanje deležnikov

Upravljavci so lahko vključeni v vse ukrepe za reorganizacijonamakalnih sistemov in infrastrukture zaradi njihovih izjemnih družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic. Vključeni bi morali biti ne le glavni akterjikmetijskega sektorja, temveč tudi tisti iz sektorjev, ki s kmetijstvom tekmujejo za iste vodne vire. Morebitne sosednje industrije bi lahko bile vključene v zagotavljanje črpalk na sončno energijo ali naložbe v podnebno pametne tehnologije. Glede na pričakovane pozitivne učinke na vodni cikel kot celoto se pričakuje, da bodookoljskazdruženja in nevladne organizacijeproaktivne pri spodbujanju uporabeinovativnih sistemov za izboljšanje namakanja. Širjenje ozaveščenosti o prekomerni rabi vode in trajnostni rabi - zlasti v kmetijskem sektorju - je bistvenega pomena in lahko privede do morebitnih pozitivnih učinkov naravni krajine.

Uspeh in omejitveni dejavniki

Brez prilagoditve praks namakanja vode na ravni kmetijjena območjih, izpostavljenih suši, verjetno,da pridelek propade, zlasti ob upoštevanju najslabših podnebnih scenarijev. Pri prilagajanju namakalnih sistemov so lahko kmetijeveliko bolje pripravljene na pomanjkanje vode, ki je posledica podnebnih sprememb. Delovanje krajine je mogoče obnoviti ali ohraniti s ponovno uporabo in shranjevanjem vode. Energijo je mogoče prihraniti z učinkovitim načrtovanjem in izvajanjem namakanja. Varčevanje z energijo in vodo je ena največjih spodbud, ki lahko spodbudi uporabo učinkovitih namakalnih sistemov. Stroški energije se povečujejo in tarife za vodo, čeprav se med državami zelo razlikujejo, so lahko pomembne na ravni kmetij. 

Vendar kmetje pogosto neradi uporabljajo inovativneprakse upravljanja, saj je vsaka sprememba običajne prakse draga in zahteva veliko truda. Ovire so tudi pomanjkanje znanja, tehnološke zmogljivosti ali znanstvenihdokazovza posamezne lokacije. Sistemi za odobritev odvzema vode in mehanizmi za določanje cen vode v državah EU vsebujejo številne izjeme za rabo vode v kmetijstvu.  S skupno kmetijsko politiko (SKP)se financirajo projekti in prakse, ki naj bi izboljšali trajnostno rabo vode,vendar je za kmete še vedno na voljo malo spodbud za izvajanje učinkovitejših tehnologij (Posebnoporočilo Evropskega računskega sodišča, 2021).

Stroški in koristi

Cenevode in stroški namakanja se na lokalni ravni zelo razlikujejo, vsaka ima drugačno tarifo za uporabo vode. Nekateri plačajo na hektar in dobijo neomejeno porabo vode, nekateri plačajo na količino, ki jo črpajo iz reke. Druge skupnosti zaračunajo na liter uporabe (Esteve et al., 2015). Zato lahko uporaba novih učinkovitih namakalnih sistemov, ki zmanjšujejo skupno količino vode, ki jo porabijo kmetje, različno vpliva na prihranek stroškov, odvisno od različnih lokacij. Črpalke lahko stanejo od 3000 do 46000 evrov. Ti stroški so odvisni od tega, ali so dizelski ali električni ter ali so vključena orodja in stikala za spremljanje. Cevovod lahko znaša od 3,20 do 9,80 EUR/m za prenosne cevi ali od 5,70 do 18,50 EUR/m za podzemne cevi, odvisno od premera (GDENV, 2012). 

Ukrepi za prilagajanjenamakanja kažejo koristi na vseh območjih z visokim deležem rabe sladke vode v kmetijstvu. Koristi je mogoče doseči le, če se ohranjena voda shrani za učinkovito in podnebju prijazno uporabo (tj. suhi dnevi z učinkovitimi metodami namakanja). 

Izvajanje najboljših praks upravljanja namakanja pogosto spremljajo izobraževalni programi za kmete, s čimer se izboljšujeta njihovo znanje in ozaveščenost o podnebnih spremembah. 

Izboljšani namakalni sistemi, ki učinkovito uporabljajo vodne vire, zmanjšujejo vplive na celoten vodni cikel s pozitivnimi učinki na celoten ekosistem. Varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta drugi koristi, zlasti če je energetsko učinkovit sistem kombiniran z uporabo sončnih črpalk. 

Čas izvedbe

S pravilno tehnologijo, usposabljanjem in viri se lahko ukrepi za prilagajanje namakanja izvedejo razmeroma hitro (2–5 let). To bi lahko zahtevalo nekatere lokalne strukturne spremembe. 

Življenjska doba

Življenjska doba je od 5 do 15let, odvisno od vrste ukrepa. Dolgoročna učinkovitost te možnosti za spopadanje s pomanjkanjem vode v kmetijskem sektorju je odvisna tudi od resnosti podnebnih sprememb, s katerimi se bodo soočaleevroobmočja.  

Referenčne informacije

Spletne strani:
Reference:

Esteve, P. et al. (2015) „A hydro-economic model for the assessment of climate change impacts and adaptation inrigated agriculture“, Ecological Economics,120, str. 49–58. doi:https://doi.org/10.1016/j.ecolecon.2015.09.017. 

Grafton R. Q. et al. (2018) Paradoks učinkovitosti namakanja, Science,361(6404), str. 748–750. doi:10.1126/science.aat9314. 

Iglesias, A. in Garrote, L. (2015) „Adaptation strategies for agricultural water management under climate change in Europe“ (Prilagoditvene strategije za gospodarjenje skmetijskimi vodami v okviru podnebnih sprememb v Evropi), AgriculturalWater Management, 155, str. 113–124. doi:https://doi.org/10.1016/j.agwat.2015.03.014. 

Masseroni, D. et al. (2018) „Evaluating performances of the first automatic system for paddy irrigation in Europe“ (Ocena učinkovitosti prvega avtomatskega sistema za neoluščenonamakanje v Evropi), Agricultural Water Management,201, str. 58–69. doi:10.1016/j.agwat.2017.12.019. 

Singh, C., Ford, J., Ley, D. et al.Ocena izvedljivosti prilagoditvenih možnosti: metodološki napredek in smernice za raziskave in prakso na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Climate Change162, 255–277 (2020), https://doi-org.ezproxy.library.wur.nl/10.1007/s10584-020-02762-x. 

Objavljeno v Climate-ADAPT: Apr 20, 2025

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.