Izboljšanje učinkovitosti namakanja

Upravljavci so lahko vključeni v vse ukrepe za reorganizacijonamakalnih sistemov in infrastrukture zaradi njihovih izjemnih družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic. Vključeni bi morali biti ne le glavni akterjikmetijskega sektorja, temveč tudi tisti iz sektorjev, ki s kmetijstvom tekmujejo za iste vodne vire. Morebitne sosednje industrije bi lahko bile vključene v zagotavljanje črpalk na sončno energijo ali naložbe v podnebno pametne tehnologije. Glede na pričakovane pozitivne učinke na vodni cikel kot celoto se pričakuje, da bodookoljskazdruženja in nevladne organizacijeproaktivne pri spodbujanju uporabeinovativnih sistemov za izboljšanje namakanja. Širjenje ozaveščenosti o prekomerni rabi vode in trajnostni rabi - zlasti v kmetijskem sektorju - je bistvenega pomena in lahko privede do morebitnih pozitivnih učinkov naravni krajine.

Brez prilagoditve praks namakanja vode na ravni kmetijjena območjih, izpostavljenih suši, verjetno,da pridelek propade, zlasti ob upoštevanju najslabših podnebnih scenarijev. Pri prilagajanju namakalnih sistemov so lahko kmetijeveliko bolje pripravljene na pomanjkanje vode, ki je posledica podnebnih sprememb. Delovanje krajine je mogoče obnoviti ali ohraniti s ponovno uporabo in shranjevanjem vode. Energijo je mogoče prihraniti z učinkovitim načrtovanjem in izvajanjem namakanja. Varčevanje z energijo in vodo je ena največjih spodbud, ki lahko spodbudi uporabo učinkovitih namakalnih sistemov. Stroški energije se povečujejo in tarife za vodo, čeprav se med državami zelo razlikujejo, so lahko pomembne na ravni kmetij. 

Vendar kmetje pogosto neradi uporabljajo inovativneprakse upravljanja, saj je vsaka sprememba običajne prakse draga in zahteva veliko truda. Ovire so tudi pomanjkanje znanja, tehnološke zmogljivosti ali znanstvenihdokazovza posamezne lokacije. Sistemi za odobritev odvzema vode in mehanizmi za določanje cen vode v državah EU vsebujejo številne izjeme za rabo vode v kmetijstvu.  S skupno kmetijsko politiko (SKP)se financirajo projekti in prakse, ki naj bi izboljšali trajnostno rabo vode,vendar je za kmete še vedno na voljo malo spodbud za izvajanje učinkovitejših tehnologij (Posebnoporočilo Evropskega računskega sodišča, 2021).

Cenevode in stroški namakanja se na lokalni ravni zelo razlikujejo, vsaka ima drugačno tarifo za uporabo vode. Nekateri plačajo na hektar in dobijo neomejeno porabo vode, nekateri plačajo na količino, ki jo črpajo iz reke. Druge skupnosti zaračunajo na liter uporabe (Esteve et al., 2015). Zato lahko uporaba novih učinkovitih namakalnih sistemov, ki zmanjšujejo skupno količino vode, ki jo porabijo kmetje, različno vpliva na prihranek stroškov, odvisno od različnih lokacij. Črpalke lahko stanejo od 3000 do 46000 evrov. Ti stroški so odvisni od tega, ali so dizelski ali električni ter ali so vključena orodja in stikala za spremljanje. Cevovod lahko znaša od 3,20 do 9,80 EUR/m za prenosne cevi ali od 5,70 do 18,50 EUR/m za podzemne cevi, odvisno od premera (GDENV, 2012). 

Ukrepi za prilagajanjenamakanja kažejo koristi na vseh območjih z visokim deležem rabe sladke vode v kmetijstvu. Koristi je mogoče doseči le, če se ohranjena voda shrani za učinkovito in podnebju prijazno uporabo (tj. suhi dnevi z učinkovitimi metodami namakanja). 

Izvajanje najboljših praks upravljanja namakanja pogosto spremljajo izobraževalni programi za kmete, s čimer se izboljšujeta njihovo znanje in ozaveščenost o podnebnih spremembah. 

Izboljšani namakalni sistemi, ki učinkovito uporabljajo vodne vire, zmanjšujejo vplive na celoten vodni cikel s pozitivnimi učinki na celoten ekosistem. Varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta drugi koristi, zlasti če je energetsko učinkovit sistem kombiniran z uporabo sončnih črpalk. 

SKPEU zagotavlja subvencije za ukrepe prilagajanja namakanja, ki vključujejo trajnostno rabo vode. Nekateri ukrepi so za kmete obvezni, drugi pa so odvisni od prostovoljnega sodelovanja kmetov. Poleg tegasta okvirna direktiva EU o vodahinmehanizem navzkrižne skladnosti SKP (tj. plačila, pogojena z okoljskimi obveznostmi) namenjena zaščiti evropskih teles površinske in podzemne vode. 

SKPlahko podpreprizadevanjeza učinkovitejše namakalne sisteme in boljše gospodarjenje z vodami na kmetijskih zemljiščih. Primeri podprtih ukrepov vključujejo ukrepe prenosa znanja in informacij ter ukrepe za naložbe v osnovna sredstva, kot je infrastruktura, povezana z oskrbo z vodo in varčevanjem z njo. 

S pravilno tehnologijo, usposabljanjem in viri se lahko ukrepi za prilagajanje namakanja izvedejo razmeroma hitro (2–5 let). To bi lahko zahtevalo nekatere lokalne strukturne spremembe. 

Življenjska doba je od 5 do 15let, odvisno od vrste ukrepa. Dolgoročna učinkovitost te možnosti za spopadanje s pomanjkanjem vode v kmetijskem sektorju je odvisna tudi od resnosti podnebnih sprememb, s katerimi se bodo soočaleevroobmočja.