Obravnavanje obalne erozije v deželi Marke v Italiji

Doslej sprejeti ukrepi na obalnem območju regije Marke so bili namenjeni obnovi obale, ki se je zaradi erozije umaknila, in okrepitvi obale pred nevarnostjo neurij in poplav, zlasti v zvezi z neurji, ki so bila v zadnjih letih zelo zaskrbljujoča. Namen del je tudi zmanjšati tveganje zemeljskih plazov ob obalnih pečinah.

V tej študiji primera so podrobneje opisani ukrepi, sprejeti v občinah Sirolo in Numana. Tukaj je mogoče najti tri glavne vrste obale: (i) plaža pred pečino; (ii) čelna ploskev na vodni črti; in (iii) razmeroma široka obalna plaža, vendar z nekaj sipinami v ozadju, ki se dviga proti celinskim gričem. V občini Sirolo, kjer sta bili najdeni prvi dve vrsti obale, je erozijo plaže San Michele spremljalo pogozdovanje, ki je zmanjšalo površino plaže in odrezalo sedimente. Poleg tega valovi, ki udarjajo v dno morskega klifa Mount Conero, blizu Sirola, tvegajo nastanek zemeljskih plazov, ki bi lahko ogrozili del mesta. V občini Numana je erozija zmanjšala širino razmeroma dolge in široke obale, s čimer se je obalna cesta približala obali. To območje se razteza do reke Musone; dela na tej reki so zmanjšala transport sedimentov do obale in povečala erozijo.

Obravnavani izzivi so se v veliki meri pojavili zaradi prejšnjih človeških posegov. Na primer, spremembe rek v regiji, vključno z reko Musone, na jugu območja plaže v Numani, so zmanjšale njihov prenos sedimentov v morje in na plaže. Drug primer je delo za postavitev velikih blokov na dnu morske pečine gore Conero: Medtem ko je bil namen zaščititi pečino. Zdi se, da ti poudarjajo valovno energijo.

Izvajanje direktive iz leta 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (Direktiva 2007/60/ES) je omogočilo opredelitev treh scenarijev poplavljanja morja za regijo Marke. Ti scenariji upoštevajo dva procesa: začasno povečanje vodostaja zaradi občasnih nevihtnih valov (povečanje zaradi nizkega barometričnega tlaka in vetra v bližini obale) in postavitve valov (povečanje zaradi prisotnosti prelomnih valov) ter njihov pojav glede na astronomsko plimo. Podnebne spremembe in dvig morske gladine lahko še povečajo tveganje poplav in erozije. Dvig morske gladine zaradi podnebnih sprememb je bil vključen z 10-odstotnim dodatkom k največjim referenčnim višinam valov. Trije scenariji poplavljanja morja upoštevajo tri obdobja vračanja ekstremnih ravni morja: 20 let, 100 let in > 100 let (sicer izraženo kot verjetnost pojava 5 %, 1 % ali več kot 1 % na leto). Vodne gladine, povezane s tremi povratnimi obdobji, vključno z 10-odstotnim dodatkom zaradi dviga morske gladine, so 1,79 metra, 2,45 metra in 3,20 metra nad srednjo morsko gladino. Ti scenariji so bili uporabljeni za opredelitev zemljišč, ki bi lahko bila poplavljena v marčevski regiji, ter posledično za načrtovanje in upravljanje zaščitnih ukrepov.

Glavni cilj izvedenega ukrepa je zaščita obalnih območij (zlasti spodnjih delov plaže) in pečin pred erozijo. Hkrati so izvedeni ukrepi namenjeni zaščiti naselij in gospodarstva obalnega območja, ki temelji na turizmu. Poleg tega se splošni strateški pristop, določen v regionalnem načrtu ICZM, osredotoča na ukrepe, katerih cilj je odpraviti neravnovesje med erozijo sedimentov in prirastom ob obali ter zmanjšati okoljske in krajinske vplive obalne obrambe.

Poleg teh ciljev, osredotočenih na varstvo, so ukrepi namenjeni tudi krepitvi možnosti za rekreacijo, ki jih zagotavlja obala (in s tem turizem), in izboljšanju varstva narave.

V okviru prvega načrta ICZM (2005–2016) je bilo na 176 km obale Marke izvedenih 277 ukrepov za zaščito obale. Ti so vključevali vzdrževanje in izvajanje novih strukturnih ukrepov (tj. valolomi in morski zidovi) ter izvajanje mehkih ukrepov (tj. prehranjevanje obal, predvsem z materiali, vzetimi iz kamnolomov v notranjosti in rečnih nahajališč). V občini Sirolo je bilo približno 156.000 m³ peska in gramoza uporabljenih za prehrano na plaži vzdolž 1200 m obale v zalivu San Michele. V občini Numana je bil odstranjen valobran, ki se nahaja severno od vasi, na 1500 m pred plažo pa je bilo uporabljenih približno 172.000 m³ peska in gramoza. Pesek in gramoz, ki sta se uporabljala za prehrano na plaži, sta bila izkopana iz notranjih virov in prepeljana na obalna območja, kjer je prišlo do erozije. Materiali so izpolnjevali lokalne natančne zahteve: so aluvialnega izvora in imajo podobno mineraloško sestavo, barvo in dimenzije delcev kot prvotni materiali za plažo. V okviru istega posega sta bila realizirana dva groyna, eden pa je bil obnovljen. Poleg tega je delo vključevalo ukrepe za stabilizacijo baze pečine za goro Conero blizu Sirola. Ta gora je določena kot območje Natura 2000, pri delih pa je bila upoštevana potreba po ohranjanju razmer na območju.

Drugi načrt ICZM je začel veljati leta 2019 in kot prvi načrt predvideva tako redno vzdrževanje predhodno izvedenih trdih in mehkih ukrepov kot nove posege. Načrt predvideva tudi posege za ponovno naturalizacijo ob plažah. Ti vključujejo odstranitev ali ponovno uskladitev fiksnih obalnih obrambnih sistemov, kot so nasipi, in nadomestitev obstoječih strukturnih ukrepov z drugimi strukturnimi ali mehkimi ukrepi. Cilj ponovne naturalizacije je po eni strani povečati dostopnost obale za rekreativne namene s povečanjem razpoložljivega prostora na plaži, po drugi strani pa obnoviti vodne ekosisteme in obalne sipine. Načrtovanih je zlasti 37 novih strukturnih posegov vzdolž celotne regionalne obale.

Glede na visoko naravno vrednost območij v Sirolu in Numani novi načrt ICZM ne predvideva izvajanja strukturnih ukrepov; vendar se načrtujejo dejavnosti vzdrževanja in redne prehrane na plažah, da bi bile plaže dostopne domačinom in turistom.

Načrt ICZM spodbuja prehranjevanje na plažah z uporabo materialov, ki niso del obalnega sistema, predvsem v kamnolomih in rečnih naplavinah. Le za nekaj posegov je predvidena uporaba notranjih virov (obalnih nahajališč). Izbira virov za gramoz in pesek temelji na pravnih in znanstvenih merilih, katerih cilj je čim bolj zmanjšati vplive na okolje. Poleg tega je zaželen celosten pristop; občine so pozvane, naj dosežejo uspešen krog med ekološko trajnostnimi posegi na področju poglabljanja morskega dna in negovanjem plaž, ki povezuje povpraševanje in ponudbo. V zvezi s tem si regija Marke prizadeva prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju „peščenega brega“, projekta, katerega cilj je vnaprej opredeliti potrebo po izkopanih sedimentih in njihov namembni kraj ter čim bolj zmanjšati tiste rešitve, ki predvidevajo njihovo odlaganje na odlagališčih ali v morju. Na ta način se pričakuje, da bo mogoče optimizirati razpoložljivost sedimentnih materialov.

Dejavnosti, izvedene v okviru načrta ICZM iz leta 2005, so že predvidevale vključitev zainteresiranih strani. Regionalna uprava dežele Marke je lokalnim prebivalcem zagotavljala informacije z letaki in glasili. Poleg tega so bili opravljeni razgovori s turističnimi izvajalci v dveh občinah Sirolo in Numana ter srečanja s ključnimi deležniki, vključno z ribiškim in turističnim sektorjem.

Načrt ICZM za leto 2019 je bil pripravljen skupaj z javnimi in zasebnimi deležniki, ki so bili stalno obveščeni o načrtovanih dejavnostih in so se z njimi posvetovali. Predlog načrta je bil predstavljen in obravnavan na javnih srečanjih, organiziranih leta 2017. Srečanj so se udeležili predstavniki trgovinskih združenj, regionalni svetniki, občinski upravni uslužbenci, okoljske organizacije, tehniki, državljani in zainteresirane strani. Pripombe o predlaganih ukrepih je poslalo 52 strani, od tega 24 javnih in 28 zasebnih. 65 % predlaganih sprememb je bilo sprejetih. Rezultati posvetovanj so bili objavljeni tudi na spletu. Trenutno je vzdrževanje obstoječih struktur mogoče na zahtevo zasebnikov in po oceni občin.

Glavni dejavniki uspeha vključujejo:

• uporaba analize stroškov in koristi za okrepitev načrtovanja projektov;
• Obsežne javne informacije, posvetovanje z deležniki in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.

Glavni omejevalni dejavniki so:

• Prehranjevanje obal bo treba zaradi stalne erozije ponoviti (predlagana dela za ponovno vzpostavitev prevoza rečnih sedimentov bi lahko dolgoročno zmanjšala prihodnjo erozijo). Razpoložljivost materialov za prehrano na plaži je treba natančno oceniti. Izbira vira, sestava in granulometrija peska in gramoza morajo ustrezati strogim zakonskim zahtevam.
• Proračunske negotovosti za nadaljnje delo zaradi gospodarske krize.

Skupni stroški ukrepov, izvedenih na obalnem območju Marke v okviru prvega načrta ICZM, so znašali 93,81 milijona EUR. Te stroške so sofinancirali dežela Marke (56 %), italijanska država (24 %), lokalni organi (12 %), zasebni akterji (4 %) in italijanske železnice (4 %).

Stroški del, izvedenih v Sirolu in Numani, so znašali 5,69 milijona EUR oziroma 5,28 milijona EUR.

Načrt za leto 2019 predvideva 37 strukturnih posegov, porazdeljenih med 23 obalnih občin vzdolž regije Marke, katerih ocenjeni stroški znašajo 290 milijonov EUR.

Koristi vključujejo okrepljeno zaščito pred neurjem in drugimi tveganji ter dodatne koristi za lokalni turizem in s tem lokalno gospodarstvo. Satelitsko spremljanje je pokazalo splošen trend napredka obale po aktivaciji načrtovanih posegov. Obala je bila razdeljena na transekte. Napredek in umik sta bila zabeležena za vsak transekt in sešteta, da bi dobili skupno število metrov pridobljene ali izgubljene obale. Leta 2008 se je obala Marke v primerjavi z letom 1999 na splošno umaknila za 2257 m. Leta 2012 je bil analiziran pozitiven trend, ki se je v primerjavi z letom 1999 povečal za 2 445 m. Leta 2015 je bil umik z obale ponovno opazen v primerjavi z letom 2012, vendar na splošno ostaja pozitiven trend v primerjavi z letom 1999.

Leta 2013 je bila po izvedbi ukrepov v Sirolu in Numani pripravljena analiza stroškov in koristi v okviru projekta Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between Coast and Sea (Oblikovanje celostnega pristopa k varovanju jadranskega okolja med obalo in morjem), ki ga je financirala EU. Analiza je bila osredotočena predvsem na prihodke iz turizma kot dodatno korist. Analiza je zlasti primerjala finančna prizadevanja, potrebna za uvedbo ukrepov za zaščito obale, da bi zaščitili plažo, z izgubo, ki bi jo lokalni turistični sistem utrpel zaradi zmanjšanja razpoložljive plaže. Študija je podvomila v merila, ki jih je treba uvesti za določitev, kdo bi moral kriti stroške zaščite. Ugotovljeno je bilo, da bi lahko bili zasebniki, kot so lokalna turistična podjetja, ki imajo koristi od naložb v obalno obrambo, pozvani, naj neposredno prispevajo k mobilizaciji sredstev, potrebnih za izvajanje takih ukrepov.

Dela temeljijo na ciljih in pristopih, določenih v načrtu celostnega upravljanja obalnih območij Marke, ki je bil odobren leta 2005 in posodobljen leta 2019. Postopek odobritve načrta je potekal v okviru strateške presoje vplivov na okolje, ki je vključevala javno posvetovanje. Poleg tega je načrt za leto 2019 posodobljen tudi v zvezi z določbami direktive iz leta 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (Direktiva 2007/60/ES).

Ukrepi, predvideni v prvem načrtu ICZM, so se začeli izvajati v Marcheju leta 2004. Posredovanja vzdolž celotne obale Marke so se izvajala v desetletnem obdobju. Dejansko delo v občinah Sirolo in Numana je trajalo dve leti, od aprila 2009 do aprila 2011. Načrt druge generacije predvideva tudi desetletno obdobje realizacije.

Redno je treba izvajati mehke ukrepe, kot so prehranjevanje na plaži in premiki peska. Strukturne ukrepe je treba ohraniti. Ukrepi, izvedeni v okviru načrta prve generacije (2005–2016), se dejansko vzdržujejo v okviru načrta druge generacije.

Marche Regional Administration
Infrastructure, Transport and Energy Service
Via Palestro 19
60100 Ancona - Italia

Giorgio Filomena
E-mail: giorgio.filomena@regione.marche.it 

Gianni Scalella
E-mail: gianni.scalella@regione.marche.it 

dežela Marke: spletna stran in načrt ICZM