Od ruševin do novega urbanega zelenega prostora: vključevanje odpornosti proti podnebnim spremembam v obnovitvena dela kulturnega in ustvarjalnega centra v Bratislavi na Slovaškem

Bratislava je glavno in največje mesto na Slovaškem. Za mesto je značilen velik delež pozidanih in tlakovanih površin, primanjkuje pa tudi privlačnih rekreacijskih površin za mestno prebivalstvo (SECAP, 2024).

Povečanje mestnega prebivalstva je že povzročilo znatno zmanjšanje zelenih površin (Holec idr., 2020). Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo Bratislave še povečalo za 6,43 % (Bratislava 2030), kar prispeva k stalnemu širjenju pozidanih območij. Obsežen stanovanjski razvoj je načrtovan tudi na območju okoli Nová Cvernovka. Upad zelenih površin v mestih spreminja mikroklimatske razmere in prispeva k učinku mestnega toplotnega otoka, tj. višjim temperaturam zraka in površin na mestnih območjih v nasprotju z okoliško podeželsko pokrajino (Holec idr., 2020). Posledica tega je večja ranljivost za vplive podnebnih sprememb, kot so vročinski valovi, suše in hudo deževje, ki so se v zadnjih treh desetletjih pojavljali vse pogosteje in močneje (Lückerath idr., 2019; študija primera o nepovratnih sredstvih EGP za Bratislavo). Projekcije za celotno državo kažejo na naraščajoče temperature ter znatno spremembo letnega vzorca in časa padavin. To vključuje rahlo do zmerno povečanje skupnih padavin v hladni sezoni. Projekcije kažejo tudi vse večjo spremenljivost padavin v toplejšem delu leta z daljšimi sezonskimi sušnimi obdobji in kratkimi deževnimi obdobji s težjimi padavinami (strategija Slovaške republike za prilagajanje podnebnim spremembam).

Bratislava je doživela velik industrijski razcvet na prelomu 19. ⁱⁿ 20. ^stoletja. Med postsocialistično preobrazbo so bila porušena številna nekdanja industrijska območja, ohranjene pa so bile le nekatere zgodovinske stavbe (Kristiánová et al., 2016).

Nekdanja Srednja industrijska šola za kemijo, ki se nahaja v okrožju Nové Mesto v Bratislavi, je bila prvotno zgrajena kot upravna stavba za sosednje kemične tovarne. Ko je bila stavba leta 2010 opuščena, je začela propadati. Ko jo je Fundacija Cvernovka rekonstruirala v kulturni in ustvarjalni center, je na nekdanjem šolskem dvorišču ostalo okoli 1000 m3 gradbenih odpadkov. Ker trajno odlaganje gradbenih odpadkov na zemljišče zakonsko ni dovoljeno, naj bi bili prepeljani na odlagališče. Vendar bi to povzročilo znatne stroške (približno 50 000 EUR), kar bi povzročilo visoke emisije CO2, povezane s prometom, in zato ne bi bilo niti ekonomsko niti okoljsko trajnostno. Na Slovaškem je delež odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, znatno večji kot v preostali EU (več kot 50 %) (bolj zelena Slovaška – strategija okoljske politike). Poleg tega se na nezakonita odlagališča odlagajo velike količine mešanih komunalnih in gradbenih odpadkov, kar lahko povzroči onesnaženje tal, vode in zraka (IEP, 2016).

Glavni nacionalni strateški dokumenti za prilagajanje podnebnim spremembam so strategija Slovaške republike za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejeta leta 2014 in posodobljena leta 2018, ter nacionalni akcijski načrt (2021). Na lokalni ravni so v Bratislavskem akcijskem načrtu za trajnostno energijo in podnebje do leta 2030 (SECAP, 2024) opisani ukrepi za zmanjšanje emisij in povečanje odpornosti na vplive podnebnih sprememb. Za prilagoditev podnebnim spremembam načrt predlaga razvoj zelene in modre infrastrukture, spodbujanje zadrževanja deževnice, povečanje biotske raznovrstnosti, povečanje varovanja javnega zdravja med vročinskimi valovi in izboljšanje kriznega upravljanja. Poleg tega je bila uporaba materialov, ki preprečujejo prekomerno absorpcijo sončne energije, ocenjena kot prispevek k zmanjšanju učinka mestnega toplotnega otoka. Revitalizacija parkov in javnih prostorov je osrednji element projekta SECAP, ki ga spodbuja program Living Places.

Predelava gradbenih odpadkov je v skladu s Strategijo ravnanja s komunalnimi odpadki v Bratislavi 2021–2026: prehod na krožno gospodarstvo, ki je bil sprejet leta 2021. Njen cilj je povečati stopnjo sortiranja in recikliranja odpadkov ter hkrati zmanjšati stopnjo odlaganja odpadkov na odlagališčih. Prehod na krožno gospodarstvo se spodbuja tudi v strategiji za bolj zeleno Slovaško – okoljsko politiko (2019), vendar ne vključuje izrecno strategije za obnovo in ponovno uporabo materiala iz gradbenih odpadkov.

Glavni cilj projekta Nová Cvernovka park je bil trajnostno ravnanje z gradbenimi odpadki z recikliranjem in ponovno uporabo za gradnjo javnega parka, ki preprečuje pregrevanje poleti in zadržuje vodo v tleh. Ta rešitev prispeva k številnim okoljskim in socialnim ciljem v skladu z zgoraj opisanimi lokalnimi in nacionalnimi politikami:

• Ustvarjanje rekreacijskega prostora za mestno prebivalstvo: Cilj projekta je odpraviti pomanjkanje privlačnih rekreacijskih površin za mestno prebivalstvo v okrožju Nové Mesto s ponudbo parka z raznolikimi vsebinami (umetniške instalacije, terasa z gastronomsko ponudbo, savna, igrišče, kulturne prireditve).
• Povečanje biotske raznovrstnosti: Z razširitvijo zelene površine je zagotovljen nov habitat za ptice in žuželke opraševalke.
• Zmanjšanje stroškov: Recikliranje in ponovna uporaba gradbenih odpadkov na kraju samem kot gradbenega materiala prispevata k zmanjšanju stroškov, ki bi sicer nastali pri prevozu in odlaganju gradbenih odpadkov ter pri nabavi konvencionalnega gradbenega materiala.
• Učinkovita uporaba surovin: Dodatnih gradbenih surovin ni treba pridobivati, proizvajati in prevažati na gradbišče, kar prihrani emisije toplogrednih plinov in zmanjša druge vplive na okolje.
• Ozaveščanje: Obiskovalci centra in parka Nová Cvernovka razmišljajo o okolju prijaznih alternativah konvencionalnemu ravnanju z odpadki. To podpirajo različne izobraževalne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja, ki so posebej namenjene mlajšim generacijam.
• Krepitev skupnosti: Park Nová Cvernovka je projekt, ki ga vodi skupnost. Razvrščanje in recikliranje gradbenih odpadkov so večinoma izvajali prostovoljci, finančna podpora pa je bila zagotovljena s kampanjo zbiranja sredstev.

Oblikovanje parka Nová Cvernovka iz recikliranih ruševin

Ruševine, ki so nastale z rekonstrukcijskimi deli kulturnega in ustvarjalnega centra Nová Cvernovka, so bile reciklirane in spremenjene, da bi se ustvarile grajene značilnosti okoliškega javnega parka (Suť na park).

Predlog je nastal kot odziv na visoke stroške in škodljive vplive na okolje, povezane z odlaganjem gradbenih odpadkov na odlagališčih. Skupnost je začela z organizacijo festivala, ki je združeval ustvarjalnost, umetnost, oblikovanje, inovativnost in okoljsko razmišljanje z namenom ozaveščanja o aktualnih okoljskih problemih in možnih rešitvah. Ker ponovna uporaba gradbenih odpadkov kot gradbenega materiala ni običajna rešitev, je bil razvit samoproizveden mehanizem recikliranja za sortiranje gradbenih odpadkov, ki jih poganja človeška energija („rubblebicycle“). Poleg tega je skupnost raziskala gradivo in organizirala delavnico, da bi preizkusila, kako bi lahko gradivo obdelali. Znanstveno znanje o stisnjenih vodoprepustnih površinah je zagotovil profesor na Češki univerzi za znanosti o življenju v Pragi.

Cilj je bil ustvariti trdno površino za grajene značilnosti parka (npr. poti, sprehajalne površine), ki bi lahko zadrževala vodo, ne da bi postala blatna. Za gradnjo površine, ki je prepustna za vodo in hkrati zadržuje vodo, so potrebne različne plasti materiala. * Ta pristop temelji na nemškem standardu DIN 18315 | 2023-09 za nevezane površinske plasti pri gradnji cest. V parkih je ta vrsta površine običajno zgrajena z uporabo granita. V primeru Nová Cvernovke so bili uporabljeni zdrobljeni beton, opeka in keramika.

Za pridobitev materiala za posamezne plasti mlatilne površine so prostovoljci najprej ročno razvrstili ruševine v posamezne materiale in frakcije. Poleg tega so bili za pridobivanje končnega recikliranega materiala uporabljeni certificirani stroji. Da bi zagotovili varno pretvorbo odpadkov v gradbeni material, je bilo to preizkušeno v skladu s STN EN 933-1 (evropski standard za določanje porazdelitve velikosti delcev z metodo presejanja). Naročena so bila laboratorijska poročila, ki potrjujejo, da reciklirani material ne predstavlja nobenega tveganja za okolje. Posamezne komponente (od prahu do večjih komponent velikosti 32 mm) smo nato zmešali, da smo dobili zahtevano sestavo. Nazadnje so bili naneseni v plasteh na izkopano površino. Mešanica je bila nenehno stisnjena in zdaj gradi trdno površino debeline od 30 do 100 cm.

Poleg tega so bili prašni delci ruševin uporabljeni za ustvarjanje drugih trdnih gradbenih elementov kot dodatkov v parku, medtem ko je bil les s stropa nekdanje šolske stavbe uporabljen za gradnjo cvetličnih loncev. Zelena površina je bila razširjena. Različne rastline ustvarjajo naravno senčenje in habitat za prostoživeče živali ter tako povečujejo biotsko raznovrstnost.

Sprehajalna površina novega parka omogoča zadrževanje in izhlapevanje deževnice, s čimer se izognemo pregrevanju in prispevamo k prijetni mikroklimi. Na splošno je pobuda Fundacije Cvernovka dokazala, da je gradnja grajenih delov javnega parka iz recikliranih gradbenih odpadkov mogoča in da je še bolj okoljsko in ekonomsko trajnostna kot konvencionalni pristop.

Poleg tega je bila leta 2025 dokončana vzpostavitev poplavnega travnika. Njegove učinkovitosti še ni bilo mogoče preskusiti, saj ni bilo dovolj močnega in dolgotrajnega deževja, da bi ocenili njegovo učinkovitost v resničnem svetu.

Vzdrževanje parka Nová Cvernovka

Površine sprehajalnih parkov zahtevajo redna vzdrževalna dela. Vzdrževanje vključuje odstranjevanje plevela in samozasejanih rastlin, da bi se izognili motnjam tlakovca.Odstranjevanje listov in organskih odpadkov jeseni z rahlim grabljenjem površine zagotavlja, da se ohrani prepustnost površine. Poleg tega lahko močna uporaba površine ali hudourniške padavine povzročijo neravnine, depresije ali majhne vodne kanale na površini. Območje je treba občasno zgrabljati in izravnati lokalno, da se prepreči nabiranje vode v lužah. Ponovno zatesnitev in utrditev strukture je še posebej pomembna spomladi, saj lahko zamrzovanje in odmrzovanje povzročita, da se površina dvigne. Sčasoma pride do materialne izgube zaradi vremenskih razmer (veter in dež). Enkrat na nekaj let je treba fino površinsko plast recikliranega materiala ponovno napolniti in stisniti. Poleg tega mora stisnjena agregatna površina vzdrževati rahlo raven vlage, ki naravno veže material skupaj in preprečuje prah. Tako je treba območje rahlo posuti z vodo, zlasti med dolgimi, suhimi poletnimi vročinskimi valovi.

Park Nová Cvernovka je skupnostni projekt, ki brez podpore prostovoljcev ne bi bil uspešen.

Pobudo za preoblikovanje gradbenih odpadkov v javni park so začeli člani fundacije Nová Cvernovka, skupnosti ljudi, ki delajo na področju kulture, umetnosti, ustvarjalnih industrij in nevladnih organizacij. Leta 2018 je bil organiziran festival Nasuti, ki je združil sodobno umetnost z inovacijami in ekološkim razmišljanjem, da bi povečal ozaveščenost o trenutnih okoljskih problemih in rešitvah. Leta 2019 je sledila mednarodna razstava „Človek po oblikovanju“ pod pokroviteljstvom slovaškega oblikovalskega centra. Predstavila je mehanizem recikliranja za sortiranje gradbenih odpadkov, ki jih poganja človeška energija (t. i. gručasto kolo). Arhitekturna studia Labak in 2021 sta ustvarila arhitekturno in krajinsko študijo za revitalizacijo parka. V ta proces so bili vključeni prebivalci sosednjega območja, da bi zagotovili, da je park zasnovan v skladu z njihovimi potrebami.   

Projekt je bil podprt tudi s strokovnim znanjem. Znanstveno strokovno znanje o mlatilnih površinah je bilo na primer zagotovljeno s sodelovanjem Češke univerze za znanosti o življenju v Pragi. Strokovnjak za trajnostni promet iz državljanskega združenja Cyklokoalícia je podprl načrtovanje kolesarske poti.

Razvoj parka Nová Cvernovka je temeljil predvsem na prostovoljnem delu ustvarjalne skupnosti, ki je svoje strokovno delo uravnotežila z ročnim razvrščanjem gradbenih odpadkov. Poleg fizičnega dela je bila organizirana kampanja zbiranja sredstev, ki je skupnosti okoli Nová Cvernovke omogočila finančno podporo realizaciji projekta. Fundacija VÚB je podprla kampanjo množičnega financiranja kot glavnega finančnega donatorja. Špansko in nizozemsko veleposlaništvo sta ob podpori mesta Bratislava darovali drevesa v okviru pobude „10 000 dreves“.

Glavni dejavnik uspeha pobude je bila predanost ljudi iz fundacije Cvernovka ideji izgradnje parka iz gradbenih odpadkov kljub nekaterim oviram:

• Sedanja zakonodaja ne omogoča takšnih inovativnih pristopov, saj skladiščenje gradbenih odpadkov v prostorih podjetja zakonsko ni dovoljeno. Zato je bila odločilna triletna pogojna kazen, ki jo je odobril okrožni urad za okolje, saj je fundaciji omogočila, da preuči možnosti za recikliranje in ponovno uporabo gradbenih odpadkov.
• Recikliranje na kraju samem ni standardni pristop k ravnanju z gradbenimi odpadki. Zato je pomanjkanje zmogljivosti in izkušenj predstavljalo oviro. Za razvoj rešitve za ponovno uporabo gradbenih odpadkov so bile zato potrebne obsežne raziskave, preskušanje materialov in strokovna posvetovanja. Postopek je vključeval delavnico za preskušanje, kako bi bilo mogoče material predelati, in razvoj samoproizvedenega mehanizma recikliranja za sortiranje gradbenih odpadkov, ki jih poganja človeška energija („rubblebicycle“).

Vključenost skupnosti in dejavnosti ozaveščanja so bile ključne za uspeh pobude Suť na park. Omenjeni festival, ki je bil organiziran za ozaveščanje o trenutnih okoljskih problemih in rešitvah, je nato spodbudil širšo skupnost, da se je vključila kot prostovoljka ali podprla kampanjo zbiranja sredstev (glej Sodelovanje deležnikov). Vendar je to povzročilo tudi nekaj negotovosti in izpadov, saj sredstva od začetka niso bila na voljo.

Razmnoževanje

Park Nová Cvernovka dokazuje, da je mogoče gradbene odpadke uspešno reciklirati in ponovno uporabiti za ustvarjanje vodoprepustne in vododržne površine grajenih parkovnih struktur. Služi kot načrt za oživitev mestnih degradiranih območij z lokalno pobudo in javno-zasebnimi partnerstvi. V sodelovanju s 3E – Inštitutom za okoljsko izobraževanje je bil pristop uporabljen za drugo dvorišče v okrožju Nové Mesto v Bratislavi, kar dokazuje ponovljivost v različnih urbanih okoljih (glej https://www.sutnapark.sk/).

Stroški

Izbrana rešitev je bila stroškovno učinkovitejša v primerjavi s konvencionalnimi alternativami. Projekt se je izognil stroškom, povezanim s prevozom in odlaganjem gradbenih odpadkov na odlagališča, ki so bili ocenjeni na približno 50 000 EUR. Ker je bil material neposredno recikliran na kraju samem, so bila prihranjena dodatna finančna sredstva za uporabo novih gradbenih materialov.

Ker je razvoj parka Nová Cvernovka stalen proces z nenehnim razvojem, so skupni naložbeni stroški negotovi in niso na voljo. Približno tretjino sredstev je zagotovila fundacija Cvernovka. Poleg tega je bilo v spletni kampanji zbiranja sredstev zbranih približno 20 000 EUR (npr. za najem opreme in strojev). Delo so opravljali predvsem prostovoljci, kar je prispevalo k zmanjšanju stroškov.

Dodatni stroški so povezani z običajnim vzdrževanjem parka, kot je opisano v razdelku Rešitve.

Koristi

Glavna prednost parka je prispevek k odpornosti na podnebne spremembe. Vodoprepustna in zadrževalna površina parka omogoča zadrževanje in izhlapevanje deževnice, s čimer ustvarja prijetno mikroklimo in zmanjšuje učinek mestnega toplotnega otoka. Zelena površina zagotavlja dodatno hlajenje in naravno senčenje.

Kar zadeva okoljske koristi, je ponovna uporaba virov prispevala k prihranku približno 20 ton emisij CO2, saj se je izognila odstranjevanju odpadkov ter pridobivanju, proizvodnji in prevozu konvencionalnih surovin. Širitev in obnova parka povečujeta lokalno biotsko raznovrstnost in ustvarjata habitat za žuželke in ptice opraševalke. Uporaba površin, ki zadržujejo vodo, lahko tudi zmanjša potrebo po namakanju okoliške vegetacije.

Poleg okoljskih koristi in prihranka stroškov park obravnava tudi družbena vprašanja. Zagotavlja rekreacijski prostor v okrožju, za katerega je značilno pomanjkanje privlačnih zelenih površin, in služi kot prizorišče kulturnih dogodkov, skupnostnih srečanj in izobraževalnih dejavnosti. Participativna narava projekta je dodatno okrepila socialno kohezijo znotraj skupnosti Nová Cvernovka in širše.

Park je zdaj še posebej priljubljen med mladimi, kolesarji in družinami, redni družabni in kulturni dogodki, kot so koncerti, razprave in sosedski žari, pa prispevajo h krepitvi skupnosti.

Park Nová Cvernovka je dolgoročen projekt, ki napreduje postopoma. Prvotna zamisel se je pojavila leta 2016 po obnovi kulturnega in ustvarjalnega centra Nová Cvernovka, ki je bila dokončana v devetih mesecih. Triletna poskusna doba je fundaciji Cvernovka omogočila, da razišče veljavne možnosti za recikliranje in ponovno uporabo gradbenih odpadkov kot gradbenega materiala za javni park. Čas je bil potreben tudi za zagotovitev zadostnih človeških in finančnih virov, tj. motiviranje ljudi, da prispevajo k kampanji zbiranja sredstev ali prostovoljno sodelujejo pri sortiranju in sanaciji gradbenih odpadkov. Po tem je bilo sortiranje in recikliranje gradbenih odpadkov v gradbeni material na kraju samem izvedeno v samo nekaj mesecih, park pa je bil odprt julija 2020.     

Park Nová Cvernovka naj bi služil kot privlačno rekreacijsko območje in zeleni prostor za odpornost proti podnebnim spremembam, ki je dolgoročno dragocen za mestno prebivalstvo, tudi ob upoštevanju načrtovanega prihodnjega stanovanjskega razvoja na območju okoli kulturnega centra. 

Vendar pa dolgoživost parka zahteva redna vzdrževalna prizadevanja (npr. zalivanje rastlin, obnavljanje, obnavljanje in stiskanje površine, odstranjevanje organskih odpadkov, da se ohrani prepustnost površine (glejte Rešitve). Za to je potrebna stalna zavezanost skupnosti.

Cvernovka Foundation 

info@novacvernovka.eu

Bratislava 2030: Starostlivé, dostupné a odolné mesto, v ktorom chceme žiť (2022): Bratislava-2030_publikacia_032023_compress.pdf (samo v slovaščini)

Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebje do leta 2030 (SECAP) iz Bratislave (2024): https://bratislavask.s3.bratislava.sk/upload/SECAP_Sustainable_Energy_and_Climate_Action_Plan_EN_6f81e109ad.pdf

Holec, J., Feranec, J., Šťastný, P., Szatmári, D., Kopecká, M., & Garaj, M. (2020). Razvoj in ocena mestnega toplotnega otoka med letoma 1998 in 2016: študija primera mest Bratislava in Trnava na zahodu Slovaške. Teoretična in uporabna klimatologija, 141 (3–4), 979–997. https://doi.org/10.1007/s00704-020-03197-1

Kristiánová, K., Gécová, K., & Putrová, E. (2016). Stara industrijska območja – pretvorba v parke: Potencial Bratislave. Procedia Engineering, 161, 1858–1862. https://doi.org/10.1016/j.proeng.2016.08.709