Zelene strehe v Baslu v Švici: združevanje blažitvenih in prilagoditvenih ukrepov

V skladu s podnebnimi scenariji CH2018 za Švico se bo v Baslu število dni z najvišjo temperaturo 30 °C ali več povečalo z referenčne vrednosti 10,5 za obdobje 1981–2010 na 24,7 za leto 2035, 28 za leto 2060 in 68,5 za leto 2085 v skladu s podnebnim scenarijem RCP8.5. Število tropskih noči (najmanjša temperatura 20 °C ali več) se bo povečalo z 0,6 na 5,9, 15,8 in 40,3 za leta 2035, 2060 in 2085 v skladu z RCP8.5. V švicarski planoti se lahko povprečna letna količina padavin v okviru RCP8.5 poveča za do 10 % v letu 2035, 8,4 % v letu 2060 in 10,5 % v letu 2085 (čeprav se lahko pri nižjih ocenah v okviru istega RCP količina padavin zmanjša za od –2 % do –5,4 %).

Glede na te predvidene spremembe podnebnih razmer je bilo ugotovljeno, da zelene strehe ponujajo priložnosti za združevanje ciljev varčevanja z energijo, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter biotske raznovrstnosti.

Glavni cilj pobude za zeleno streho je povečati pokritost zelenih streh v mestu Basel z uporabo kombinacije finančnih spodbud in gradbenih predpisov. Zmanjšanje porabe energije v stavbah in zaščita biotske raznovrstnosti sta bila začetna ključna motivatorja. Sprva je zelene strehe kot ukrep za varčevanje z energijo financiralo mesto Basel za dveletno obdobje sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi povečalo zanimanje in ozaveščenost. Uspeh tega projekta je spodbudil dodelitev sredstev za študijo o koristih zelenih streh za biotsko raznovrstnost. Program je bil ponovno financiran v letih 2005-2007. V novem programu so bile določene smernice (večinoma povezane z ekološkimi značilnostmi in požarno varnostjo streh), ki jih je bilo treba upoštevati pri projektih zelene strehe, da bi bili upravičeni do sredstev. Zdaj se priznava, da zelene strehe zagotavljajo tudi funkcijo prilagajanja podnebnim spremembam z omejevanjem odtekanja površinskih voda in zniževanjem temperature na mestnih območjih.

V številnih mestih v Švici so bile v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustvarjene številne zelene strehe, predvsem kot pilotni projekti, ki so zagotovili temelje znanja in izkušenj za poznejše pobude. Poleg tega je bilo leto 1995 evropsko leto ohranjanja narave. To je spodbudilo prvo kampanjo za zeleno streho v Baslu, ki se je začela leta 1996. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je mesto Basel uvedlo zakon v podporo ukrepom za varčevanje z energijo. V skladu s tem zakonom, ki je bil edini tovrstni zakon v Švici, se 5 % računov vseh odjemalcev za energijo vloži v sklad za varčevanje z energijo, ki se nato uporabi za financiranje kampanj in ukrepov za varčevanje z energijo. Nacionalno ministrstvo za okolje in energijo se je odločilo, da bo s tem virom sredstev za program 1996-1997 nadaljevalo in spodbujalo zelene strehe. Drugi program financiranja je bil izveden v obdobju 2005-2007.

Po tem se nadaljnja pobuda za financiranje ni zdela potrebna. Kampanja se je štela za dovolj uspešno, obveznost, da se vse ravne strehe v novi in nadgrajeni stavbi, ki je začela veljati leta 2010 (z okrepitvijo stavbe iz leta 2002), pretvorijo v zeleno streho, pa se je štela za zadostno za zagotovitev zagona, potrebnega za razširitev zelenih streh v občini.

Na gosto pozidanih območjih, kjer je zagotavljanje obsežnih parkov in sajenja dreves morda nemogoče, so porasle strehe izvedljiva možnost ekologizacije. Te strehe ne le blažijo učinek mestnega toplotnega otoka, temveč delujejo tudi kot izolatorji. Zelene strehe lahko z zmanjšanjem toplotnih dobičkov v stavbah znižajo notranje temperature za do 5 °C ter posledično zmanjšajo potrebo po hlajenju in s tem povezano porabo energije, s čimer prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Študije modeliranja, izvedene v Manchestru v Združenem kraljestvu, kažejo, da bi lahko ekologizacija vseh ustreznih streh na gosto poseljenih območjih zmanjšala odtekanje padavinskih voda za 17–20 % (Speak et al., 2013). Zelene strehe lahko zagotovijo tudi „odskoke“ za selitvene vrste v spreminjajočih se podnebnih razmerah.

Preiskava skupnega števila zelenih streh v letu 2006 je pokazala prisotnost 1.711 obsežnih zelenih streh (strehe s plitvimi tlemi, ki večinoma vsebujejo sočnice in trave) in 218 intenzivnih zelenih streh (strehe z globljimi tlemi za večje rastline in drevesa) v mestu Basel. Tako je bilo leta 2006 približno 23 % površine ravne strehe v Baslu zelene. Od takrat je bilo vsako leto nameščenih približno 100 zelenih streh, ki pokrivajo površino 80.000 m². Čeprav nova uradna ocena ni na voljo, naj bi to po navedbah občine Basel pomenilo približno 40 % strešne površine v Baslu, ki je zdaj pokrita z zelenimi strehami.

Za razvijalce se namestitev zelenih streh zdaj šteje za rutinsko, razvijalci pa ne nasprotujejo njihovi namestitvi. V Baslu predpisi o zeleni strehi (tj. sprememba zakona o gradnji in gradnji mesta Basel iz leta 2002) določajo naslednje:

• Rastni substrat bi morala biti avtohtona regionalna tla – uredba priporoča posvetovanje s vrtnarjem;
• Rastni medij mora biti globok vsaj 10 cm;
• Kot habitat za nevretenčarje bi bilo treba zagotoviti gomile, visoke 30 cm in široke 3 m;
• Vegetacija bi morala biti mešanica avtohtonih rastlinskih vrst, značilnih za Basel;
• Zelene strehe na ravnih strehah, večjih od 1 000 m2, morajo med načrtovanjem in gradnjo vključevati posvetovanje z mestnim strokovnjakom za zeleno streho.

Z nadaljnjo spremembo leta 2015 je bila najmanjša debelina tal določena na 12 cm.

Pred prvim programom spodbud (1996-1997) je Ministrstvo za okolje in energijo izvedlo anketo s švicarsko javnostjo, da bi določilo raven podpore za davek na električno energijo za plačilo ukrepov za varčevanje z energijo. Poudarek na zelenih strehah so spodbujali raziskovalci z Univerze uporabnih znanosti v Zürichu (ZHAW) v Wädenswilu (Švica), ki so želeli vplivati na nosilce odločanja v Baslu, da bi spremenili gradbene predpise in ponudili finančne spodbude za povečanje pokritosti zelenih streh. Pri razvoju koncepta zelene strehe in oblikovanju prvega programa spodbud so bila opravljena posvetovanja z različnimi deležniki: lokalno poslovno združenje, vrtnarsko združenje, združenje za zeleno streho, okoljska organizacija Pro Natura Basel, oddelek za parke in pokopališča v mestu Basel ter nacionalni oddelek za okolje, gozdove in krajino.

Baselski predpisi o zeleni strehi se niso bistveno upirali, ker so bili vsi deležniki že od začetka vključeni v postopek in ker so bili programi spodbud uspešni. Za razvijalce se namestitev zelenih streh zdaj šteje za rutinsko prakso, razvijalci pa ne nasprotujejo njihovi namestitvi. Programi spodbud so bili namenjeni podjetjem in prebivalcem Basla. Med programom spodbud v obdobju 1996-1997 je bilo zanimanje medijev veliko, časopisi in plakati pa so bili uporabljeni za obveščanje prebivalcev Basla o subvencijah. To je imelo pomembno vlogo pri njegovem uspehu, saj je povečalo ozaveščenost o zelenih strehah med različnimi deležniki. Redno se organizirajo natečaji na najlepših zelenih strehah.

Obsežen sklop mehanizmov, od spodbud do zakonskih predpisov, je zagotovil široko uporabo zelenih streh v Baslu. K uspehu pobude je prispevalo prvenstvo predanega raziskovalca z Univerze uporabnih znanosti v Zürichu (Stefan Brenneisen). Sodelovanje vseh deležnikov od začetka pobude je pripomoglo k reševanju vprašanj in pomislekov ter zagotovilo, da so bili cilji vseh izpolnjeni.

Pomembno spoznanje je, da je v mestnem okolju prilagajanje podnebnim spremembam lahko združljivo z blažitvijo; primer Basla kaže, da je prilagajanje mogoče doseči z ukrepi, namenjenimi varčevanju z energijo in blažitvi podnebnih sprememb. Take priložnosti za uporabo obstoječega in tekočega razvoja mest in infrastrukture, ki ga spodbujajo drugi cilji za namene prilagajanja, bi bilo treba iskati in čim bolj povečati, da se prepreči neustrezno prilagajanje. Zelene strehe so odličen primer za to.

Dva tekoča projekta, ki ju financira švicarski zvezni urad za okolje, merita koristi na zelenih strehah v smislu biotske raznovrstnosti (žuželke, kot so metulji in hrošči, ter mehkužci, kot so polži), vendar doslej niso bili objavljeni nobeni rezultati. Cilj obeh projektov je tudi izmeriti vpliv podnebnih sprememb, na primer pojav suhih obdobij v obdobjih, ki tradicionalno niso suha (kot sta jesen in pomlad), na sestavo vrst ekosistemov zelenih streh. Rezultati in splošni napredek baselskega sistema zelenih streh bodo predstavljeni leta 2023 na kongresu o zeleni strehi.

Stroški in subvencije so se od začetka programa precej razlikovali. Začetni stroški ozelenitve strehe so bili ocenjeni na 100 CHF na m². Upravičenci sklada so v obdobju 1996-1997 prejeli 20 CHF na m2 zelene strehe, tako za novogradnje kot za naknadno opremljanje zelenih streh obstoječe stavbe. V programu 2005–2007 so upravičenci prejeli 30–40 CHF na m² samo za naknadno opremljanje obstoječih stavb.

Stroški so se zdaj znižali na približno 23 CHF na m2. Subvencije ne veljajo več in se ne štejejo več za potrebne. Danes se je tehnologija zelene strehe, ki se uporablja v Baslu, približala najpreprostejši konfiguraciji, z enoslojno izolacijsko membrano, zaščitno plastjo in nato 12 -15 cm debelo plastjo tal. Ta konfiguracija zagotavlja hidroizolacijo in strukturno trdnost stavbe, dovoljujejo pa jo gradbeni predpisi, ki so manj strogi kot v sosednjih državah, kot je Avstrija.

Zelene strehe imajo številne koristi, vključno z absorpcijo deževnice in zakasnitvijo odtekanja (zato se zmanjša tveganje poplav pri zelo intenzivnih padavinah); zagotavljanje izolacije stavb; pomoč pri zniževanju temperature zraka v mestih in blaženju učinka toplotnega otoka v mestih; ustvarjanje habitata za rastline in prostoživeče živali; ter zagotavljanje estetsko prijetnejše mestne krajine.

Basel je sprejel zakon o gradnji in gradnji, ki zahteva zelene strehe na vseh novih projektih z ravnimi strehami. Zakon o gradnji in gradnji je od takrat zagotovil pomembno spodbudo za več zelenih streh v Baslu. Sprememba, sprejeta leta 2002, določa, da morajo biti vse nove in prenovljene ravne strehe zelene, in določa njihovo zasnovo, da se čim bolj poveča biotska raznovrstnost. Ta zahteva je bila leta 2010 okrepljena z uredbo, ki je določala zeleno strešno kritino za vse ravne strehe, če so bile vključene v naknadno opremljanje stavb, in za vse nove stavbe z ravnimi strehami.

Trenutno pravno vprašanje je, kako ravnati z zelenimi strehami v kombinaciji s fotovoltaično (PV) namestitvijo. Mestni zeleni oddelek v občini Basel sodeluje v neformalnih razpravah z arhitekti in razvijalci, da bi omogočil soobstoj 100-odstotno površinskih zelenih streh in dvignjenih fotonapetostnih panelov na način, ki ne ovira rasti rastlin ali proizvodnje električne energije. Kadar popolna somontaža ni mogoča, sporazum med različnimi mestnimi oddelki, ki velja od leta 2018, določa kompromis 60 % fotovoltaičnih in 40 % zelenih streh s gramozom pod ploščami. Uporaba gramoza se kompenzira z zahtevo, da ima preostalih 40 % zelenih strešnih površin večjo ekološko vrednost (zagotovljeno z uporabo odmrlih gozdov ali zlasti ekološko dragocenih tal in peska). V zadnjem času je združevanje obojega s povečano fotovoltaiko tehnološko bolj izvedljivo in se posledično vse bolj izvaja v praksi.

Zelene strehe so zasebne pobude, ki jih lahko spodbudi vlada. V Baslu sta dva spodbujevalna programa za zeleno streho delovala v določenih dveletnih obdobjih (1996–1997 in 2005–2007).

Zelene strehe imajo pričakovano življenjsko dobo približno 50 let.

Stephan Brenneisen and Nathalie Baumann
Zurich University of Applied Sciences Wädenswil
Grüental, Postfach 335, CH 8820 Wädenswil, Switzerland
E-mail: stephan.brenneisen@zhaw.ch; nathalie.baumann@zhaw.ch

Stadtgärtnerei Basel
Switzerland, Basel
http://www.stadtgaertnerei.bs.ch/ 

Projekt Zürich University of Applied Sciences Wädenswil (ZHAW) in Green and Blue Space Adaptation for Urban Areas and Eco Towns (GRaBS) (Prilagajanje zelenega in modrega prostora za mestna območja in eko mesta)