Zelene strehe v Baslu v Švici: združevanje blažilnih in prilagoditvenih ukrepov

V skladu s podnebnimi scenariji CH2018 za Švico se bo v Baslu število dni z najvišjo temperaturo 30 °C ali več povečalo z referenčne vrednosti 10,5 za obdobje 1981–2010 na 24,7 za leto 2035, 28 za leto 2060 in 68,5 za leto 2085 v skladu s podnebnim scenarijem RCP8.5. Število tropskih noči (najnižja temperatura 20 °C ali več) se bo povečalo z 0,6 na 5,9, 15,8 in 40,3 za leta 2035, 2060 oziroma 2085 v skladu z RCP8.5. V regiji Švicarske planote se lahko letne povprečne padavine povečajo do 10 % leta 2035, 8,4 % leta 2060 in 10,5 % leta 2085 v skladu z RCP8.5 (čeprav se lahko pri ocenah nižjega cenovnega razreda v okviru istega RCP pojavijo zmanjšanja padavin v razponu od –2 % do –5,4 %).

Glede na te predvidene spremembe podnebnih razmer je bilo ugotovljeno, da zelene strehe ponujajo priložnosti za združevanje varčevanja z energijo, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter ciljev biotske raznovrstnosti.

Glavni cilj pobude za zeleno streho je povečati pokritost zelenih streh v mestu Basel z uporabo kombinacije finančnih spodbud in gradbenih predpisov. Zmanjšanje porabe energije v stavbah in zaščita biotske raznovrstnosti sta bila glavna motivatorja. Sprva je zelene strehe kot merilo varčevanja z energijo financiralo mesto Basel za dveletno obdobje sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi povečalo zanimanje in ozaveščenost. Zaradi uspeha tega projekta so bila sredstva dodeljena študiji, ki je dokumentirala koristi zelenih streh za biotsko raznovrstnost. Program je bil ponovno financiran v obdobju 2005-2007. V novem programu so bile določene smernice (večinoma povezane z ekološkimi značilnostmi in požarno varnostjo streh), ki so jih morali upoštevati projekti zelene strehe, da bi bili upravičeni do sredstev. Zdaj se priznava, da zelene strehe zagotavljajo tudi funkcijo prilagajanja podnebnim spremembam, saj omejujejo odtekanje površinske vode in znižujejo temperaturo na mestnih območjih.

V številnih mestih v Švici so bile v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustvarjene številne zelene strehe, predvsem kot pilotni projekti, ki so bili temelj znanja in izkušenj za poznejše pobude. Poleg tega je bilo leto 1995 evropsko leto ohranjanja narave. To je dalo zagon prvemu baselskemu projektu zelenih streh, ki se je začel leta 1996. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je mesto Basel uvedlo zakon v podporo ukrepom za varčevanje z energijo. V skladu s tem zakonom, ki je bil edini te vrste v Švici, se 5 % vseh računov odjemalcev za energijo vloži v sklad za varčevanje z energijo, ki se nato uporabi za financiranje kampanj in ukrepov za varčevanje z energijo. Nacionalno ministrstvo za okolje in energijo se je odločilo, da bo zasledovalo in spodbujalo zelene strehe z uporabo tega vira sredstev za program 1996-1997. Drugi program financiranja je bil izveden v obdobju 2005–2007.

Po tem ni bila potrebna nobena dodatna pobuda za financiranje. Kampanja se je štela za dovolj uspešno, obveznost, da se vse ravne strehe v novi in nadgrajeni stavbi, ki je začela veljati leta 2010 (okrepitev stavbe iz leta 2002), spremenijo v zeleno streho, pa se je štela za zadostno za zagotovitev zagona, potrebnega za razširitev zelenih streh v občini.

Na gosto pozidanih območjih, kjer je morda nemogoče zagotoviti obsežne parke in saditi drevesa, so porasle strehe izvedljiva možnost ozelenitve. Te strehe ne le ublažijo učinek mestnega toplotnega otoka, temveč delujejo tudi kot izolatorji. Z zmanjšanjem toplotnih dobičkov v stavbah lahko zelene strehe znižajo notranje temperature za kar 5 °C ter posledično zmanjšajo potrebo po hlajenju in s tem povezano porabo energije, s čimer prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Študije modeliranja, izvedene v Manchestru v Združenem kraljestvu, kažejo, da bi lahko z ozelenitvijo vseh ustreznih streh na gosto pozidanih območjih zmanjšali odtekanje padavinske vode za 17–20 % (Speak idr., 2013). Zelene strehe so lahko tudi „odskočna deska“ za selitvene vrste v spreminjajočih se podnebnih razmerah.

Preiskava skupnega števila zelenih streh v letu 2006 je pokazala, da je bilo v mestu Basel 1 711 ekstenzivnih zelenih streh (strehe s plitvo zemljo, v katerih so večinoma sukulente in trave) in 218 intenzivnih zelenih streh (strehe z globljo zemljo za večje rastline in drevesa). Tako je bilo leta 2006 približno 23 % površine ravne strehe v Baslu zelene. Od takrat je bilo vsako leto nameščenih približno 100 zelenih streh, ki pokrivajo površino 80.000 m2. Čeprav nova uradna ocena ni na voljo, naj bi to po navedbah občine Basel pomenilo približno 40 % strešne površine v Baslu, ki je zdaj pokrita z zelenimi strehami.

Za razvijalce se namestitev zelenih streh zdaj šteje za rutinsko, razvijalci pa ne nasprotujejo njihovi namestitvi. V Baslu predpisi o zeleni strehi (tj. sprememba gradbenega in gradbenega zakona mesta Basel iz leta 2002) določajo naslednje:

• Rastni substrat bi moral biti avtohtona regionalna tla – uredba priporoča posvetovanje z vrtnarjem;
• Rastni substrat mora biti globok vsaj 10 cm;
• Gobe, visoke 30 cm in široke 3 m, bi bilo treba zagotoviti kot habitat za nevretenčarje;
• Vegetacija mora biti mešanica avtohtonih rastlinskih vrst, značilnih za Basel;
• Zelene strehe na ravnih strehah, večjih od 1 000 m ^2, morajo med načrtovanjem in gradnjo vključevati posvetovanje z mestnim strokovnjakom za zelene strehe.

Nadaljnja sprememba iz leta 2015 je določila najmanjšo debelino tal na 12 cm.

Pred prvim programom spodbud (1996–1997) je ministrstvo za okolje in energijo izvedlo anketo s švicarsko javnostjo, da bi določilo raven podpore za davek na električno energijo za plačilo ukrepov za varčevanje z energijo. Poudarek na zelenih strehah so spodbujali raziskovalci z Univerze uporabnih znanosti v Zürichu (ZHAW) v Wädenswilu (Švica), ki so želeli vplivati na nosilce odločanja v Baslu, da bi spremenili gradbene predpise in ponudili finančne spodbude za povečanje pokritosti z zeleno streho. Pri razvoju koncepta zelene strehe in vzpostavitvi prvega spodbujevalnega programa so bila opravljena posvetovanja z različnimi deležniki: lokalnim poslovnim združenjem, vrtnarskim združenjem, združenjem za zeleno streho, okoljsko organizacijo Pro Natura Basel, oddelkom za parke in pokopališča v mestu Basel ter nacionalnim oddelkom za okolje, gozdove in krajine.

Baselski predpisi o zelenih strehah niso bili zelo odporni, ker so bili vsi deležniki vključeni v postopek od začetka in zaradi uspeha programov spodbud. Za razvijalce se namestitev zelenih streh zdaj šteje za rutinsko prakso, razvijalci pa ne nasprotujejo njihovi namestitvi. Programi spodbud so bili namenjeni podjetjem in prebivalcem Basla. Med programom spodbud v obdobju 1996–1997 je bilo zanimanje medijev veliko, za obveščanje prebivalcev Basla o subvencijah pa so bili uporabljeni časopisi in plakati. To je imelo pomembno vlogo pri njegovem uspehu, saj je povečalo ozaveščenost o zelenih strehah med različnimi deležniki. Redno se organizirajo tekmovanja na najlepših zelenih strehah.

Celovit nabor mehanizmov, od spodbud do zakonskih predpisov, je zagotovil široko uporabo zelenih streh v Baslu. K uspehu pobude je prispevalo prvenstvo predanega raziskovalca z Univerze uporabnih znanosti v Zürichu (Stefan Brenneisen). Sodelovanje vseh deležnikov od začetka pobude je pripomoglo k obravnavi vprašanj in pomislekov ter zagotovilo, da so bili cilji vseh doseženi.

Pomemben nauk je, da je lahko prilagajanje podnebnim spremembam v mestnem okolju združljivo z blažitvijo podnebnih sprememb; primer Basla ponazarja, da lahko prilagajanje spodbujajo ukrepi, namenjeni varčevanju z energijo in blažitvi podnebnih sprememb. Takšne priložnosti za izkoriščanje obstoječega in tekočega razvoja mest in infrastrukture, ki temelji na drugih ciljih, za namene prilagajanja bi bilo treba iskati in čim bolj povečati, da bi se izognili neustreznemu prilagajanju. Zelene strehe so odličen primer za to.

Dva tekoča projekta, ki ju financira švicarski zvezni urad za okolje, merita koristi zelenih streh v smislu biotske raznovrstnosti (žuželke, kot so metulji in hrošči, ter mehkužci, kot so polži), vendar doslej še niso bili objavljeni nobeni rezultati. Cilj obeh projektov je tudi izmeriti vpliv podnebnih sprememb, na primer pojav suhih obdobij v obdobjih, ki tradicionalno niso suha (kot sta jesen in pomlad), na sestavo vrst ekosistemov zelene strehe. Rezultati in splošni napredek baselskega sistema zelenih streh bodo predstavljeni leta 2023 na kongresu zelenih streh.

Stroški in subvencije so se od začetka programa precej razlikovali. Začetni stroški ozelenitve strehe so bili ocenjeni na 100 CHF na m2. Upravičenci sklada so v obdobju 1996–1997 prejeli 20 CHF na m2 zelene strehe, tako za novogradnje kot za naknadno opremljanje z zelenimi strehami obstoječe stavbe. V programu 2005–2007 so upravičenci prejeli 30–40 CHF na m ² samo za naknadno opremljanje obstoječih stavb.

Stroški se zdaj znižajo na približno 23 CHF na m2. Subvencije niso več vzpostavljene in se štejejo za nepotrebne. Danes se je tehnologija zelene strehe, ki se uporablja v Baslu, približala najpreprostejši konfiguraciji, z enoslojno izolacijsko membrano, zaščitno plastjo in nato 12 -15 cm debelo plastjo zemlje. Ta konfiguracija zagotavlja hidroizolacijo in strukturno trdnost stavbe, dovoljujejo pa jo gradbeni predpisi in predpisi, ki so manj strogi kot v sosednjih državah, kot je Avstrija.

Zelene strehe imajo številne prednosti, vključno z absorpcijo deževnice in zakasnitvijo odtekanja (od tod zmanjšanje poplavne ogroženosti ob zelo intenzivnih padavinah); zagotavljanje izolacije stavb; pomoč pri zniževanju temperatur zraka v mestih in blaženju učinka toplotnega otoka v mestih; ustvarjanje habitata za rastline in prostoživeče živali; in zagotavljanje bolj estetsko prijetne urbane krajine.

Basel je sprejel gradbeni zakon, ki zahteva zelene strehe pri vseh novogradnjah z ravnimi strehami. Gradbeni in gradbeni zakon je od takrat dal velik zagon za več zelenih streh v Baslu. Sprememba, sprejeta leta 2002, se glasi, da morajo biti vse nove in prenovljene ravne strehe zelene, in določa njihovo zasnovo, da se čim bolj poveča biotska raznovrstnost. Ta zahteva je bila leta 2010 okrepljena z uredbo, ki je predpisala zelene strehe za vse ravne strehe, če so vključene v naknadno opremljanje stavbe, in za vse nove stavbe z ravnimi strehami.

Sedanje pravno vprašanje je, kako obravnavati zelene strehe v kombinaciji s fotovoltaičnimi (PV) napravami. Mestni zeleni oddelek v občini Basel sodeluje v neformalnih razpravah z arhitekti in razvijalci, da bi omogočil soobstoj 100-odstotno površinsko zelenih streh in dvignjenih fotovoltaičnih panelov na način, ki ne ovira niti rasti rastlin niti proizvodnje električne energije. Kadar popolna somontaža ni mogoča, dogovor med različnimi mestnimi oddelki, ki velja od leta 2018, določa kompromis 60 % fotovoltaičnih in 40 % zelenih streh s prodom pod ploščami. Uporaba gramoza se kompenzira z zahtevo, da ima preostalih 40 % površine zelene strehe večjo ekološko vrednost (zavarovano z uporabo odmrlega gozda ali posebej ekološko dragocenih tal in peska). V zadnjem času postaja združevanje obeh z dvignjeno fotovoltaiko tehnološko bolj izvedljivo in se posledično vse bolj izvaja v praksi.

Zelene strehe so zasebne pobude, ki jih lahko spodbudi vlada. V Baslu sta dva programa za spodbujanje zelene strehe delovala za določena dveletna dolga obdobja (1996–1997 in 2005–2007).

Zelene strehe imajo pričakovano življenjsko dobo približno 50 let.

Stephan Brenneisen and Nathalie Baumann
Zurich University of Applied Sciences Wädenswil
Grüental, Postfach 335, CH 8820 Wädenswil, Switzerland
E-mail: stephan.brenneisen@zhaw.ch; nathalie.baumann@zhaw.ch

Stadtgärtnerei Basel
Switzerland, Basel
http://www.stadtgaertnerei.bs.ch/ 

Univerza uporabnih znanosti v Zürichu Wädenswil (ZHAW) in projekt Prilagajanje zelenega in modrega prostora za urbana območja in eko mesta (GRaBS)