Vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v urbanistično načrtovanje: sanacija sivih polj v Jeni (Nemčija)

Jena je drugo največje mesto v Turingiji s približno 108.000 prebivalci in se nahaja v hriboviti pokrajini doline reke Saale. Od konca 19. ^stoletja je mesto zaradi dejavnosti podjetnika Carla Zeissa postalo središče optične proizvodnje, ki je znano po vsem svetu. Visok življenjski standard prebivalstva temelji na močnem lokalnem gospodarstvu ter velikem znanstvenem in tehnološkem sektorju. Gospodarska rast in stalen pritok študentov in mladih družin ustvarjata vse večje povpraševanje po zemljiščih za stanovanjska in industrijska območja ter univerzitetne objekte, ki jih morajo sprejeti organi za urbanistično načrtovanje.

Središče mesta je obdano s strmimi apnenčastimi pobočji, ki delujejo kot sistem za shranjevanje toplote, kar prispeva k temu, da je Jena eno najtoplejših krajev v osrednji Nemčiji z vztrajnim učinkom mestnega toplotnega otoka. Podnebne projekcije za obdobje od leta 2051 do leta 2100 kažejo povečanje povprečne najvišje temperature poleti za 3 C (CMIP5, RCP 4.5) na 6 C (CMIP5, RCP 8.5) ob koncu stoletja ter povečanje povprečnega števila vročih dni (T _max ≥ 30 °C) z 11 na 35 (CMIP5, RCP 4.5) in na 49 (CMIP5, RCP 8.5) (Meyer et al., 2015). Zlasti bodo pogostejši in intenzivnejši učinki toplotnega otoka.

Zaprta mestna območja, kot je Inselplatz, so zelo izpostavljena vročinskim obremenitvam v različnih podnebnih razmerah. Korelacijo med urbanističnim načrtovanjem, načrtovanjem stavb in mikroklimatskimi razmerami je treba upoštevati pri projektih obnove, prenove in revitalizacije mest, kot je projekt, ki se izvaja v Inselplatzu. Geometrija površine in toplotne lastnosti urbanega grajenega okolja lahko močno vplivajo na velikost urbanega toplotnega otoka. Drevesa, zelene strehe, vodni elementi in hladni pločniki lahko pomagajo zmanjšati učinek mestnega toplotnega otoka s senčenjem gradbenih površin, odbijanjem in odbijanjem sevanja sonca ter sproščanjem vlage v ozračje.

Jenina strategija prilagajanja podnebnim spremembam (JenKAS) je mestni upravi in drugim prizadetim akterjem omogočila, da ocenijo lokalne učinke podnebnih sprememb in jih vključijo v urbanistično načrtovanje. Eden najpomembnejših ciljev je zmanjšati intenzivnost učinka mestnega toplotnega otoka in povečati prilagajanje ekstremnim vročinskim dogodkom. Za dosego tega obsega bi bilo treba izvesti sveženj strukturnih ukrepov in sonaravnih rešitev, kot v primeru prenove platforme Inselplatz.

Potem ko je bil maja 2014 odobren pripravljalni načrt rabe zemljišč za Inselplatz, je bila uporabljena verjetnostna analiza več meril za primerjavo treh osnutkov, ki so raziskovali različne načine oblikovanja javnega prostora in jih razvrstili glede na primernost njihove zasnove za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam. Ta analiza vključuje primerjalno ekonomsko oceno možnih prilagoditvenih možnosti, da se opredeli najprimernejši sveženj prilagoditvenih ukrepov za izvajanje. Rezultati te ocene so bili podlaga za podrobno zasnovo novega Inselplatza ter upravni in politični postopek odločanja.

JenKAS-ova hrbtenica je priročnik o podnebju prijaznem urbanističnem načrtovanju, ki vključuje informacije o sedanjih in prihodnjih lokalnih podnebnih razmerah, pravnih vidikih, ekonomskih ocenah možnosti prilagajanja in primerih dobre prakse. Priročnik dopolnjuje orodje sistema za podporo odločanju JELKA, ki je posebej namenjeno mestnim deležnikom in nosilcem odločanja. Orodje je bilo razvito za večjo dostopnost informacij o podnebnih tveganjih in zagotavljanje prilagojenih priporočil, tj. predlaganje ustreznih prilagoditvenih ukrepov za določeno področje politike ali določeno prostorsko enoto.

Prenova Inselplatza je eden prvih posebnih posegov, za katere je bil uporabljen pristop JenKAS, namenjen vključevanju prilagajanja podnebnim spremembam v urbanistično načrtovanje. Cilj tega ukrepa je preoblikovati obstoječe sivo polje v nov kampus univerze Friedrich Schiller, vključno s prilagoditvenimi ukrepi za obvladovanje tveganj, povezanih s toplotnim stresom. V prvem koraku je bila JELKA uporabljena za predhodno izbiro prilagoditvenih možnosti, ki jih je bilo treba upoštevati pri treh alternativnih osnutkih za prenovo območja. Nato je bila uporabljena programska oprema PRIMATE za verjetnostno multiatributno vrednotenje, razvita v Helmholtzovem centru za okoljske raziskave - UFZ, za sistematično primerjavo teh treh osnutkov s pomočjo analize več meril. Alternativne možnosti se razlikujejo glede na: (a) število dreves in značilnosti krošenj (majhna ali velika krošnja), (b) barvne sheme pločnikov (navadno ali svetlo obarvani tlakovci z albedom 0,3 oziroma 0,5), (c) uporaba in velikost vodnih teles (nič, vodno telo 40 m ² ali vodno telo 80 m ²) in (d) velikost zelenih streh (31 %, 50 % ali 70 % celotne strešne površine).

Za primerjavo treh alternativ so bila upoštevana naslednja štiri merila: (i) raven toplotne obremenitve (kvantitativna ocena), (ii) stroški (denarna ocena), (iii) arhitekturna kakovost (kvalitativna ocena) in (iv) vrednost uporabnosti (kvalitativna ocena). Da bi si lahko predstavljali, kako se bodo te tri alternative razvijale skozi čas, so bili ti parametri modelirani za tri različna obdobja: (i) leto 2021, predvideno odprtje kampusa; (ii) srednjeročni vizualni videz za obdobje 2021–2050 in (iii) dolgoročni vizualni videz za obdobje 2071–2100. Glavni rezultati ocene z več merili za intervencijo Inselplatz so bili:

• Tretja možnost je na prvem mestu tako v srednjeročnem obdobju (2021–2050) kot tudi v dolgoročnem obdobju (2021‐2100). Ta možnost vključuje: (i) ohranitev obstoječih 14 dreves in zasaditev 31 novih (27 velikih in 4 majhne); (ii) uporabljajo pločnike svetle barve za celotno območje; (iii) razvoj ekologizacije novih ravnih streh (30 % strešnih kritin iz katrana in 70 % ekstenzivnih zelenih streh); (iv) zgraditi umetno vodno telo velikosti 80 m2.
• Stopnja toplotne obremenitve je bila ocenjena s kazalnikom od 0 (brez toplotne obremenitve) do 10 (največja toplotna obremenitev). Glede na analizo je bila pri tretji možnosti nižja. Za to alternativo so bile izračunane naslednje vrednosti kazalnika v primerjavi z drugima dvema (vrednosti kazalnika za alternativi 1 in 2 sta navedeni v oklepajih): (i) obdobje 1981–2010 = 4,1, kar ustreza mediju (4,8 za alternativo 1, 4,5 za alternativo 2); (ii) obdobje 2021–2050 = 5,2, rahlo povišano (6,0 za alternativo 1 in 5,7 za alternativo 2); (iii) obdobje 2021-2100 = 6,7, zmerno povišano (7,5 za alternativo 1, 7,2 za alternativo 2).
• Svetlo obarvani pločniki in velika krošnja dreves ugodno vplivajo na mikroklimatske pogoje, značilne za posamezno območje (tiste na Inselplatzu). (Predvidoma) višji stroški se obrestujejo tudi glede na merila rekreacijske vrednosti in arhitekturne kakovosti.
• Če primerjamo sedanje neto stroške malega kmečkega drevesa in velikega kmečkega drevesa v daljšem obdobju (tj. 82 let), so bili stroški za majhna kmečka drevesa nekoliko višji kot za velika kmečka drevesa. Poleg tega ima ta ugodnejši učinek na mikroklimo, specifično za posamezno lokacijo.
• Vpliv umetnega vodotoka je bolj dvoumen, saj je precej drag in ima zaradi svoje razsežnosti le omejen vpliv na mikroklimo. Njegova skupna vrednost je v veliki meri odvisna od tega, kako se ocenjuje glede na njegov vpliv na merila kot rekreacijska vrednost in arhitekturna kakovost.

Dela na Inselplatzu so se začela leta 2018 in so bila do zdaj osredotočena predvsem na pripravo gradbišča. Intervencije naj bi bile zaključene do leta 2024/2025 (projektna skupina „Campus Inselplatz“).

Načrtovanje rabe mestnih zemljišč v Nemčiji je postopek, ki vključuje predhodni dve fazi sodelovanja javnih organov in agencij ter vseh drugih deležnikov pri možnostih in predlogih. Ko se zberejo vse pripombe (npr. o okoljskih, gospodarskih ali infrastrukturnih vidikih), ki se štejejo za pomembne, jih je treba ustrezno pretehtati in uravnotežiti, pri čemer je treba upoštevati interese nosilca projekta ter vse javne ali zasebne interese, na katere bi projekt lahko vplival. Pristojni lokalni organ sprejme sklep o javni razgrnitvi. Javnost ima možnost, da v enem mesecu poda priporočila in ugovore glede načrta, ki jih je nato treba upoštevati.

Vzporedno s tem formalnim postopkom sodelovanja, ki ga zahteva nemško pravo (formalno načrtovanje), se lahko uporabijo dodatni neformalni postopki sodelovanja, da se izboljšajo rezultati načrtovanja in njihovo sprejemanje. Vodilna načela lahko razvijejo in priznajo pristojni politični organi, najpogosteje mestni svet, ter jih udejanjijo s ciljem dejavnega vključevanja državljanov, civilnih organizacij, združenj in podjetij (neformalno načrtovanje).

V primeru prenove Jene se je pričakovalo, da se bodo za analizo na podlagi več meril upoštevali prednostni nabori (ponderiranje) različnih deležnikov (npr. načrtovalcev, politikov, državljanov). Vendar se je izkazalo, da to ne ustreza zgoraj opisanim obstoječim rutinam načrtovanja, ki vključujejo formalno in neformalno sodelovanje deležnikov. Rezultati teh dejavnosti sodelovanja se odražajo v postopku priprave in preoblikovanja osnutka; načrtovalec te informacije nekako „prebavi“ ter jih do neke mere formalno in neformalno vključi v načrtovanje. Zato mora biti načrtovalec pri sprejemanju odločitve sposoben določiti nekakšno „uravnoteženo“ ponderiranje; sicer ga mestni svet zaradi nasprotovanja končnemu osnutku ne bo mogel sprejeti. Pri analizi več meril Inselplatz sta dva načrtovalca, ki sta sodelovala v postopku načrtovanja, posamično izpeljala uteži. Oba sklopa uteži sta bila uporabljena za oceno, da bi nekako nadzorovala nekakšno pristranskost zaznavanja.

Vključevanje prilagajanja v urbanistično načrtovanje v Jeni spodbujajo različni dejavniki:

• Ekstremni vremenski dogodki in njihova povezanost s podnebnimi spremembami so povečali ozaveščenost javnosti;
• Uprava in politični odločevalci so ravnali v skladu s previdnostnim načelom ter dodelili osebje in majhen stalni proračun za podporo prilagajanju podnebnim spremembam na oddelku za urbanistični razvoj in urbanistično načrtovanje mesta Jena.
• Finančna podpora na nacionalni ravni je omogočila razvoj JenKAS-a, ki je osnova za prilagoditvene dejavnosti v mestu.
• V delovni skupini JenKAS so sodelovali različni mestni oddelki, predstavniki zvezne države Turingije, znanstveniki in svetovalci, ki so olajšali mreženje znotraj in zunaj meja mesta, da bi podprli prilagoditvene ukrepe.
• Mestna uprava redno pooblašča raziskovalne projekte, povezane s prilagajanjem, da stalno posodabljajo in širijo obstoječo bazo znanja. Zunanje dojemanje teh dejavnosti je raznoliko in prispeva k ohranjanju zagona prilagajanja, npr. nacionalna nagrada „podnebno aktivna občina 2016“ in „okoljska nagrada 2015“ zvezne dežele Turingije.

Ta institucionalna ureditev je zelo koristila oceni, opravljeni za Inselplatz.

V Jeni obstajajo tudi nekateri dejavniki, ki ovirajo vključevanje prilagajanja v urbanistično načrtovanje: (i) zanikanje podnebnih sprememb zadevnim deležnikom, vključno z nosilci političnih odločitev, (ii) omejeni javni proračuni, (iii) pomanjkanje izkušenega osebja in (iv) pomanjkanje znanja o možnostih zunanjega financiranja za prilagoditvene ukrepe. Vendar se lahko te omejitve zlahka spremenijo v izzive in Jena postane vodilno mesto na področju prilagajanja podnebnim spremembam.

Za primerjavo treh alternativ za prenovo Inselplatza so bila uporabljena štiri merila:

• Stroški, vključno z: (i) stroški naložb in vzdrževanja pločnikov, umetnih vodnih elementov in zelenih struktur (tj. trate in dreves), (ii) neto sedanje vrednosti zelenih streh (denarna, diskontna stopnja: 1,5 %);
• raven toplotne obremenitve (kvantitativna);
• kakovost arhitekture (kvalitativna);
• Ugodnost za univerzitetno osebje, študente in goste (kakovostna).

Za analizo je bila uporabljena verjetnostna metoda z več merili (tj. stohastični PROMETHEE II), ki je še posebej sposobna obravnavati negotove, nepopolne, heterogeno pomanjšane in nedosledne podatke. Učinki negotovih podatkov in različne preference deležnikov glede štirih meril so bili upoštevani v analizi in dokumentirani v rezultatih ocene.

Za prilagoditveni ukrep „ozelenitev strehe“ je bila izvedena ločena analiza stroškov in koristi. Pri tej analizi so bili upoštevani stroški (tj. naložbe, ponovne naložbe, sanacija, stroški vzdrževanja) in koristi za lastnike stavb (tj. zasebni prihranki pristojbin za meteorne vode, nižji stroški namestitve naprav za upravljanje meteornih voda, prihranki stroškov energije). Ustrezne neto sedanje vrednosti so bile upoštevane tudi pri verjetnostni analizi na podlagi več meril. Ocenjene so bile tudi nekatere javne koristi, tj. vrednost ustvarjanja habitata in sekvestracija ogljika, vendar so bile sporočene ločeno.

Skupni stroški, predvideni za ta obsežen projekt razvoja mest, znašajo 188 milijonov EUR in so sestavljeni iz štirih podprojektov. Celotno financiranje še ni v celoti pojasnjeno. Vendar bodo nekateri ukrepi sofinancirani s približno 84 milijoni EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Približno 10 milijonov evrov prihaja iz zveznih skladov pakta za visoko šolstvo 2020, 37,7 milijona iz državnih sredstev in 4,1 milijona iz mesta Jena.

Razprave o razvoju lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam v Jeni so se začele že leta 2005. Po resoluciji mestnega sveta leta 2009 je oddelek za razvoj mesta naročil javno financirano pilotno študijo za analizo lokalnih vplivov podnebnih sprememb, opredelitev morebitnih prilagoditvenih ukrepov in boljše razumevanje dojemanja tveganja zainteresiranih strani. Leta 2010 je bil naslednji logični korak razvoj lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam (JenKAS). Podprt je bil z raziskovalnim programom nemškega zveznega ministrstva za promet, gradbeništvo in urbani razvoj ter lokalno sofinanciran. Maja 2013 je mestni svet JenKAS priznal kot neformalno načelo načrtovanja urbanističnega razvoja v Jeni. To je bil pomemben predpogoj za izvajanje JenKAS in stalno upoštevanje prilagajanja podnebnim spremembam pri urbanističnem načrtovanju v Jeni. Spremembe pravnega okvira na različnih področjih politike so se postopoma prenesle na osebje različnih občinskih subjektov z njihovimi rednimi nadaljevalnimi usposabljanji. Revizije zunanjega regulativnega okvira, kot je zvezni gradbeni zakonik iz leta 2011, krepijo prizadevanja za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam.

Faza analize in načrtovanja prenove Inselplatza je potekala v obdobju 2012–2017. Izvedbena faza se je začela leta 2018 in je do zdaj (2019) zajemala predvsem čiščenje in pripravo gradbišča. Izkopavanja so načrtovana za leto 2020, gradnja pa naj bi se začela konec leta 2020. Stavbe, ki jih financira EU, naj bi začele obratovati do leta 2023, druge komponente pa bodo dokončane do leta 2024/2025.

Pri nekaterih sestavnih delih, ki jih je treba razviti, je pričakovana življenjska doba v razponu: 40 let za zelene strehe, 40-50 let za majhna urbana drevesa, 80-100 let za velika urbana drevesa, 80 let za pločnike in 80 let za umetne vodne elemente.

Oliver Gebhardt
Helmholtz Centre for Environmental Research – UFZ
Department of Economics
E-mail: oliver.gebhardt@ufz.de

Manuel Meyer
City of Jena
Department of Urban Development and Planning
E-Mail: manuel.meyer@jena.de 

Projekt sedmega okvirnega programa EU „Strategije prilagajanja podnebnim spremembam od spodaj navzgor za trajnostno Evropo – BASE“ in Projektgruppe „Campus Inselplatz“