Vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v urbanistično načrtovanje: sanacija sivega polja v Jeni (Nemčija)

Jena je drugo največje mesto v Turingiji s približno 108.000 prebivalci in se nahaja v hriboviti pokrajini doline reke Saale. Od konca 19.^stoletja je mesto zaradi dejavnosti podjetnika Carla Zeisa postalo središče optične proizvodnje, ki je znana po vsem svetu. Močno lokalno gospodarstvo ter velik sektor znanosti in tehnologije sta osnova za visok življenjski standard prebivalstva. Gospodarska rast in stalen pritok študentov in mladih družin ustvarjata vse večje povpraševanje po zemljiščih za stanovanjska in industrijska območja ter univerzitetne objekte, ki jih morajo upoštevati organi za urbanistično načrtovanje.

Središče mesta obdajajo strma apnenčasta pobočja, ki delujejo kot sistem za shranjevanje toplote, kar prispeva k temu, da je Jena eno najtoplejših krajev v osrednji Nemčiji z vztrajnim učinkom mestnega toplotnega otoka. Podnebne projekcije za obdobje od leta 2051 do leta 2100 kažejo povečanje povprečne najvišje temperature poleti za 3 °C (CMIP5, RCP 4.5) na 6 °C (CMIP5, RCP 8.5) ob koncu stoletja ter povečanje povprečnega števila vročih dni (T_max ≥ 30 °C) z 11 na 35 (CMIP5, RCP 4.5) in na 49 (CMIP5, RCP 8.5) (Meyer et al., 2015). Zlasti bodo pogostejši in intenzivnejši učinki toplotnega otoka.

Zaprta mestna območja, kot je Inselplatz, so zelo izpostavljena toplotni obremenitvi v različnih podnebnih razmerah. Korelacijo med urbanističnim načrtovanjem, načrtovanjem stavb in mikroklimatskimi razmerami bi bilo treba upoštevati pri projektih prenove, prenove in revitalizacije mest, kot se izvaja na Inselplatzu. Geometrija površine in toplotne lastnosti urbanega grajenega okolja lahko močno vplivajo na velikost mestnega toplotnega otoka. Drevesa, zelene strehe, vodni elementi in hladni pločniki lahko pomagajo zmanjšati učinek mestnega toplotnega otoka s senčenjem gradbenih površin, odbijanjem in odbijanjem sevanja sonca ter sproščanjem vlage v ozračje.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam Jene (JenKAS) je mestni upravi in drugim prizadetim akterjem omogočila, da ocenijo lokalne učinke podnebnih sprememb in jih vključijo v urbanistično načrtovanje. Eden najpomembnejših ciljev je zmanjšanje intenzivnosti učinka mestnega toplotnega otoka in povečanje prilagajanja ekstremnim vročinskim dogodkom. Za dosego tega obsega bi bilo treba izvesti sveženj strukturnih ukrepov in sonaravnih rešitev, kot v primeru prenove Inselplatza.

Potem ko je bil maja 2014 odobren pripravljalni načrt rabe zemljišč za Inselplatz, je bila uporabljena verjetnostna analiza na podlagi več meril za primerjavo treh osnutkov, v katerih so bili preučeni različni načini oblikovanja javnega prostora, in njihovo razvrstitev glede na primernost njihove zasnove za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam. Ta analiza vključuje primerjalno ekonomsko oceno možnih prilagoditvenih možnosti, da se opredeli najprimernejši sveženj prilagoditvenih ukrepov za izvajanje. Rezultati te ocene so bili podlaga za podrobno zasnovo novega Inselplatza ter upravni in politični postopek odločanja.

JenKAS-ova hrbtenica je priročnik o podnebno občutljivem urbanističnem načrtovanju, ki vključuje informacije o sedanjih in prihodnjih lokalnih podnebnih razmerah, pravnih vidikih, gospodarskih ocenah možnosti prilagajanja in primerih dobre prakse. Priročnik dopolnjuje orodje za podporo odločanju, imenovano JELKA, ki je posebej namenjeno deležnikom v mestih in nosilcem odločanja. Orodje je bilo razvito, da bi bile informacije o podnebnih tveganjih dostopnejše in da bi se zagotovila prilagojena priporočila, tj. predlagali ustrezni prilagoditveni ukrepi za določeno področje politike ali določeno prostorsko enoto.

Prenova Inselplatza je eden od prvih posebnih ukrepov, za katere je bil uporabljen pristop JenKAS, katerega cilj je vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v urbanistično načrtovanje. Cilj te intervencije je preoblikovanje obstoječega sivega polja v nov kampus univerze Friedrich Schiller, vključno s prilagoditvenimi ukrepi za obvladovanje tveganj, povezanih s toplotnim stresom. V prvem koraku je bila JELKA uporabljena za predhodno izbiro prilagoditvenih možnosti, ki jih je bilo treba upoštevati pri treh alternativnih osnutkih za prenovo območja. Nato je bila uporabljena programska oprema PRIMATE za verjetnostno vrednotenje z več atributi, ki jo je razvil Helmholtz Centre for Environmental Research - UFZ, za sistematično primerjavo teh treh osnutkov z analizo z več merili. Alternativne možnosti se razlikujejo glede na: (a) število dreves in značilnosti krošenj (majhna ali velika kronska drevesa), (b) barvne sheme pločnikov (običajno ali svetlo obarvan tlakovec z albedom 0,3 oziroma 0,5), (c) uporaba in velikost vodnih teles (nič, vodno telo 40 m2 ali vodno telo 80 m2)in (d) velikost zelenih streh (31 %, 50 % ali 70 % celotne strešne površine).

Za primerjavo treh alternativ so bila upoštevana naslednja štiri merila: (i) raven toplotne obremenitve (kvantitativno vrednotenje), (ii) stroški (denarno vrednotenje), (iii) kakovost arhitekture (kvalitativno vrednotenje) in (iv) uporabnost (kvalitativno vrednotenje). Za vizualizacijo, kako se bodo te tri alternative razvijale skozi čas, so bili ti parametri modelirani za tri različna obdobja: (i) leto 2021, predvideno odprtje kampusa; (ii) srednjeročna vizualna podoba za obdobje 2021–2050 in (iii) dolgoročna vizualna podoba za obdobje 2071–2100. Glavni rezultati ocene po več merilih za intervencijo Inselplatz so bili:

• Alternativna možnost 3 je na prvem mestu tako v srednjeročnem obdobju (2021–2050) kot tudi v dolgoročnem obdobju (2021‐2100). Ta možnost vključuje: (i) ohranjanje obstoječih 14 dreves in zasaditev 31 novih (27 velikih in 4 majhne dreves); (ii) uporabljajo svetle pločnike za celotno območje; (iii) razviti ozelenitev novih ravnih streh (30-odstotna katranska gravitacijska streha in 70-odstotna ekstenzivna zelena streha); (iv) zgraditi umetno vodno telo velikosti 80 m2.
• Raven toplotne obremenitve je bila ocenjena s kazalnikom od 0 (brez toplotne obremenitve) do 10 (največja toplotna obremenitev). V skladu z analizo je bila nižja za tretjo možnost. Za to alternativo so bile izračunane naslednje vrednosti kazalnika v primerjavi z drugima dvema (vrednosti kazalnika za alternativi 1 in 2 so navedene v oklepajih): (i) obdobje 1981–2010 = 4.1, kar ustreza mediju (4.8 za alternativo 1, 4.5 za alternativo 2); (ii) obdobje 2021–2050 = 5,2, rahlo povišano (6,0 za alternativo 1, 5,7 za alternativo 2); (iii) obdobje 2021–2100 = 6,7, zmerno povišano (7,5 za alternativo 1, 7,2 za alternativo 2).
• Svetlo obarvani pločniki in drevesa z velikimi krošnjami ugodno vplivajo na mikroklimatske razmere, značilne za posamezno lokacijo (tiste na Inselplatzu). Povračilo (domnevno) višjih stroškov je odvisno tudi od meril uporabnosti in arhitekturne kakovosti.
• Pri primerjavi neto sedanjih stroškov drevesa z majhnimi in velikimi krošnjami v daljšem obdobju (tj. 82 let) so bili stroški za drevesa z majhnimi krošnjami nekoliko višji kot za drevesa z velikimi krošnjami. Poleg tega ima slednji ugodnejši učinek na mikroklimo, specifično za posamezno območje.
• Vpliv umetnega vodotoka je bolj dvoumen, saj je precej drag in ima zaradi svoje razsežnosti le omejen vpliv na mikroklimo. Njegova skupna vrednost je v veliki meri odvisna od tega, kako se ocenjuje glede na njegov vpliv na merila kot uporabno vrednost in arhitekturno kakovost.

Dela na Inselplatzu so se začela leta 2018 in so se do zdaj osredotočala predvsem na pripravo gradbišča. Intervencije naj bi bile zaključene do leta 2024/2025 (projektna skupina „CampusInselplatz“).

Urbanistično načrtovanje rabe zemljišč v Nemčiji je postopek, ki vključuje predhodni dve fazi vključevanja javnih organov in agencij ter vseh drugih zainteresiranih strani v zvezi z možnostmi in predlogi. Ko so zbrane vse pripombe (npr. o okoljskih, gospodarskih ali infrastrukturnih vidikih), ki se štejejo za pomembne, jih je treba ustrezno pretehtati in uravnotežiti, pri čemer je treba upoštevati interese nosilca projekta in vse javne ali zasebne interese, na katere bi projekt lahko vplival. Pristojni lokalni organ sprejme odločitev o javni razgrnitvi. Javnost ima v enem mesecu možnost, da poda priporočila in ugovore v zvezi z načrtom, ki jih je nato treba upoštevati.

Vzporedno s tem formalnim postopkom udeležbe, ki ga zahteva nemška zakonodaja (formalno načrtovanje), se lahko uporabijo dodatni neformalni postopki udeležbe in sodelovanja, da se izboljšajo rezultati načrtovanja in njihova sprejemljivost. Vodilna načela lahko razvijejo in priznajo pristojni politični organi, najpogosteje mestni svet, ter jih uporabijo v praksi, da bi dejavno vključili državljane, civilne organizacije, združenja in podjetja (neformalno načrtovanje).

V primeru prenove Jene se je pričakovalo, da se bodo za analizo na podlagi več meril upoštevali prednostni sklopi (ponderiranje) različnih deležnikov (npr. načrtovalcev, politikov, državljanov). Vendar se je izkazalo, da to ne ustreza zgoraj opisanim obstoječim postopkom načrtovanja, ki vključujejo formalno in neformalno sodelovanje deležnikov. Rezultati teh dejavnosti sodelovanja se odražajo v postopku priprave in preoblikovanja osnutka; načrtovalec te informacije nekako „prebavi“ ter jih do neke mere formalno in neformalno vključi v načrtovanje. Zato mora biti načrtovalec pri sprejemanju odločitve sposoben določiti nekakšno „uravnoteženo“ ponderiranje; sicer bo nasprotovanje končnemu osnutku preprečilo, da bi ga mestni svet sprejel. Za večkriterijsko analizo Inselplatz sta dva načrtovalca, ki sta bila vključena v proces načrtovanja, individualno izvedla uteži. Oba sklopa uteži sta bila uporabljena za oceno, da bi nekako nadzorovali nekakšno pristranskost zaznavanja.

Vključevanje prilagajanja v urbanistično načrtovanje v Jeni spodbujajo različni dejavniki:

• Ekstremni vremenski dogodki in njihova povezanost s podnebnimi spremembami so povečali ozaveščenost javnosti;
• Upravni in politični odločevalci so delovali v skladu s previdnostnim načelom in dodelili osebje in majhen stalni proračun za podporo prilagajanju podnebnim spremembam na Oddelku za urbanistični razvoj & Mestno načrtovanje mesta Jena.
• Finančna podpora na nacionalni ravni je omogočila razvoj JenKAS-a, ki je osnova za prilagoditvene dejavnosti v mestu.
• V delovni skupini JenKAS so sodelovali različni mestni oddelki, predstavniki zvezne dežele Turingije, znanstveniki in svetovalci, ki so spodbujali mreženje znotraj in zunaj mestnih meja, da bi podprli prilagoditvene ukrepe.
• Mestna uprava redno pooblašča raziskovalne projekte, povezane s prilagajanjem, da stalno posodabljajo in širijo obstoječo bazo znanja. Zunanje dojemanje teh dejavnosti je raznoliko in prispeva k ohranjanju zagona prilagajanja, npr. nacionalna nagrada dežele Turingije „Podnebno aktivna občina 2016“, „Okoljska nagrada 2015“.

Ta institucionalna ureditev je zelo koristila oceni, opravljeni za Inselplatz.

Vključevanje prilagajanja v urbanistično načrtovanje v Jeni ovirajo tudi nekateri dejavniki: (i) odrekanje ustreznih deležnikov, vključno z nosilci političnega odločanja, zaradi podnebnih sprememb, (ii) omejeni javni proračuni, (iii) pomanjkanje izkušenega osebja in (iv) pomanjkanje znanja o možnostih zunanjega financiranja prilagoditvenih ukrepov. Vendar se lahko te omejitve zlahka spremenijo v izzive in Jena lahko postane vodilno mesto na področju prilagajanja podnebnim spremembam.

Za primerjavo treh alternativ za prenovo Inselplatza so bila uporabljena štiri merila:

• Stroški, vključno z: (i) stroški naložb in vzdrževanja pločnikov, umetnih vodnih elementov in zelenih struktur (tj. trate in dreves), (ii) neto sedanje vrednosti zelenih streh (denarna, diskontna stopnja: 1,5 %);
• raven toplotne obremenitve (kvantitativna);
• arhitekturna kakovost (kvalitativna);
• Ugodnost za univerzitetno osebje, študente in goste (kakovostna).

Za analizo je bila uporabljena verjetnostna metoda z več merili (tj. stohastični PROMETHEE II), ki je zlasti sposobna obravnavati negotove, nepopolne, heterogeno skalirane in nedosledne podatke. Učinki negotovih podatkov in različnih preferenc deležnikov za štiri merila so bili upoštevani v analizi in dokumentirani v rezultatih ocene.

Za prilagoditveni ukrep „ozelenitev strehe“ je bila izvedena ločena analiza stroškov in koristi. Pri tej analizi so bili upoštevani stroški (tj. naložbe, ponovne naložbe, sanacija, stroški vzdrževanja) in koristi za lastnike stavb (tj. zasebni prihranki pristojbin za padavinske vode, nižji stroški namestitve naprav za upravljanje padavinskih voda, prihranki stroškov energije). Ustrezne neto sedanje vrednosti so bile upoštevane tudi pri verjetnostni analizi na podlagi več meril. Ocenjene so bile tudi nekatere javne koristi, tj. vrednost ustvarjanja habitata in sekvestracija ogljika, vendar se je o njih poročalo ločeno.

Skupni stroški, predvideni za ta obsežen projekt razvoja mestnih območij, znašajo 188 milijonov EUR in so sestavljeni iz štirih podprojektov. Celotno financiranje še ni v celoti pojasnjeno. Vendar bodo nekatere intervencije sofinancirane s približno 84 milijoni EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Približno 10 milijonov evrov prihaja iz zveznih sredstev pakta za visoko šolstvo 2020, 37,7 milijona iz državnih sredstev in 4,1 milijona iz mesta Jena.

Razprave o razvoju lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam v Jeni so se začele že leta 2005. Po resoluciji mestnega sveta leta 2009 je mestni razvojni oddelek naročil javno financirano pilotno študijo za analizo lokalnih vplivov podnebnih sprememb, opredelitev morebitnih prilagoditvenih ukrepov in boljše razumevanje dojemanja tveganja zainteresiranih strani. Leta 2010 je bil naslednji logični korak razvoj lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam (JenKAS). Projekt je bil podprt z raziskovalnim programom nemškega Zveznega ministrstva za promet, gradbeništvo in urbani razvoj ter lokalno sofinanciran. Maja 2013 je mestni svet JenKAS priznal kot neformalno načelo načrtovanja urbanega razvoja v Jeni. To je bil pomemben predpogoj za izvajanje JenKAS in stalno upoštevanje prilagajanja podnebnim spremembam pri urbanističnem načrtovanju v Jeni. Spremembe pravnega okvira na različnih področjih politike so se postopoma prenašale na osebje različnih občinskih organov prek njihovih rednih nadaljevalnih usposabljanj. Revizije zunanjega regulativnega okvira, kot je zvezni gradbeni zakonik iz leta 2011, krepijo prizadevanja za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam.

Faza analize in načrtovanja prenove Inselplatza je potekala v obdobju 2012–2017. Izvedbena faza se je začela leta 2018 in je do zdaj (2019) zajemala predvsem čiščenje in pripravo gradbišča. Izkopni posegi so načrtovani za leto 2020, gradnja pa naj bi se začela konec leta 2020. Stavbe, ki jih financira EU, naj bi začele obratovati do leta 2023, druge komponente pa bodo dokončane do leta 2024/2025.

Za nekatere komponente, ki jih je treba razviti, je pričakovana življenjska doba v razponu od: 40 let za zelene strehe, 40-50 let za majhna mestna drevesa, 80-100 let za velika mestna drevesa, 80 let za pločnike in 80 let za umetne vodne elemente.

Oliver Gebhardt
Helmholtz Centre for Environmental Research – UFZ
Department of Economics
E-mail: oliver.gebhardt@ufz.de

Manuel Meyer
City of Jena
Department of Urban Development and Planning
E-Mail: manuel.meyer@jena.de 

Projekt EU FP7 „Strategije prilagajanja podnebnim spremembam od spodaj navzgor za trajnostno Evropo – BASE“ in Projektgruppe „Campus Inselplatz“