Zaščita barij v regiji Allgäu (Nemčija) s pristopom, ki temelji na deležnikih

Pokrajina Allgäu mire obsega mozaik ogroženih habitatov barij in barij vzdolž različnih višinskih ravni. Eden glavnih izzivov za zaustavitev hitre izgube biotske raznovrstnosti je zmanjšanje učinkov izolacije in nadaljnji razvoj povezljivosti med temi mozaiki mokrišč. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe resno povečale obstoječe grožnje krajini ter njenim ogroženim vrstam in habitatom, zaščitenim v skladu z direktivo o habitatih. Povezljivost habitatov bo v spreminjajočih se podnebnih razmerah postala še pomembnejša. Naraščajoče temperature in s tem povezane spremembe razmer v habitatu bodo izpodrinile zlasti hladno prilagojene vrste. Ostanki ledeniških ostankov (npr. „ColiasPalaeno – barje motno rumeno“, metulj z rdečega seznama ogroženih vrst Nemčije) so močno odvisni od povezljivosti mokrišč, da se lahko premaknejo na višje nadmorske višine. Zato lahko habitati barij in barij v regiji Allgäu vzdolž različnih višinskih ravni zagotovijo možnost preživetja za te podnebno občutljive vrste.

Mavrski habitatni tipi so odvisni od hidroloških razmer, kar pomeni, da so ti habitati neposredno in posredno povezani s podnebjem. Do konca 21.^stoletja (2071-2100) naj bi se povprečna temperatura po scenariju emisij RCP8.5 na Bavarskem zvišala za približno +3,2 °C. To bo povzročilo spremembe v sestavi in porazdelitvi vrst. Poleg tega se zaradi teh toplejših temperatur pričakuje daljša (rastna sezona) (do konca 21.^stoletja do 57 dni daljša) (regionaler-klimaatlas.de). Podaljšano obdobje vegetacije bo povzročilo večje potrebe rastlin po vodi, kar bo negativno vplivalo na vodno bilanco barja.

Splošni cilj pobude Allgäuer Moorallianz je preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti z varstvom in obnovo pokrajine barja Allgäu v tesni povezavi s trajnostnim regionalnim razvojem. Vzpostavitev ustreznih gospodarskih pogojev za regionalne zainteresirane strani (npr. tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom) je zelo pomembna za zagotovitev dolgoročnega pristopa k ohranjanju. „Allgäuer Moorallianz“ je namenjen vzpostavitvi stabilnega sodelovanja med upravljanjem krajine, ohranjanjem narave in regionalnim gospodarskim razvojem. Za to je potrebna močna zavezanost vseh vključenih deležnikov.

 „Allgäuer Moorallianz“ poudarja pomen ekosistemskih storitev (kot sta regulacija kakovosti in količine vode), ki jih zagotavlja močvirna pokrajina Allgäuer, vključno zlasti z njenim prispevkom k zmanjšanju vplivov podnebnih sprememb. Cilj pobude je tudi okrepiti odpornost ogroženih habitatov barij in barij ter z njimi povezanih vrst (npr. z ohranjanjem povezljivosti habitatov) ter ohraniti ekosistemske storitve v spreminjajočih se podnebnih razmerah.

Za vzpostavitev trajnostne strategije ohranjanja barij in skoraj naravnih barij je ključno tesno sodelovanje z regionalnimi akterji, zlasti kmeti in lastniki zemljišč. V regiji Allgäu so tradicionalne oblike ekstenzivnega kmetijstva, pomembne za neokrnjeno barje, še vedno v praksi. To ponuja dobre priložnosti za pristop, ki temelji na deležnikih in je bil sprejet v okviru pobude Allgäuer Moorallianz.

„Allgäuer Moorallianz“ se financira predvsem z obsežnim projektom ohranjanja narave (2009–2022) v okviru sheme financiranja chance.natur (za več podrobnosti glej oddelek „Stroški in koristi“). Celotno projektno območje vključuje več kot 185 000 ha, ki se nahajajo v dveh upravnih okrožjih (Oberallgäu in Ostallgäu, obe z gostoto prebivalstva približno 100/km²). V tej regiji Moorallianz izvaja ali podpira ukrepe za upravljanje krajine, izobraževanje, turizem in ozaveščanje, katerih cilj je povezati varstvo barij z regionalnim razvojem in turizmom.

Leta 2009 se je začela tako imenovana razvojna faza obsežnega naravovarstvenega projekta. V prvih štirih letih je „Allgäuer Moorallianz“ izvedel postopek za pripravo razvojnega načrta (PEPL – Pflege und Entwicklungsplan). Cilj razvojnega načrta je bil pridobiti pregled območij, ki so pomembna za ohranjanje narave, ter možne strategije za njihovo ohranjanje in izboljšanje. Kot prvi korak sta bili izvedeni popis vrst in habitatov na barju ter ocena vodne bilance. Moorallianz je s tem znanjem razvil primarne cilje in možne ukrepe za različne habitatne tipe in ogrožene vrste; ti so navedeni spodaj skupaj z razširitvijo območja, na katero se nanašajo, kot je opredeljeno v PEPL:

• Ohranjanje in izboljšanje stanja skoraj naravnih barij in barjanskih gozdov: 535,7 ha;
• Obnova degradiranih visokih barij, ki se še vedno lahko naravno obnavljajo: 2 315,7 ha;
• Obsežno upravljanje skoraj naravnih odprtih kopenskih habitatov in gozdov: 1 680 ha;
• Ohraniti neobdelane površine odprte v skoraj naravnih odprtih kopenskih habitatih in gozdovih: 485 ha;
• Obnova (po neobdelanosti) ekstenzivnih travišč: 310 ha;
• Dolgoročno upravljanje ekstenzivnega travinja: 1 115 ha;
• Ohranjanje varovalnega pasu travinja: 280 ha.

Leta 2012 je bil dokončan projekt PEPL, izvedbena faza obsežnega projekta ohranjanja narave pa se je začela z desetletnim mandatom. Ker izvajanje celotnega obsežnega PEPL v tem obdobju ni mogoče, so bila prednostna področja opredeljena v tesnem sodelovanju z vsemi deležniki (lastniki zemljišč in deležniki iz kmetijskega, gozdarskega in turističnega sektorja). Opredeljene prednostne naloge odražajo tri različne vrste ukrepov:

• hidrološka obnova (npr. ponovna vzpostavitev mokrišč na predhodno izsušenih barjih);
• preprečevanje evtrofikacije; in
• ukrepi za upravljanje krajine (npr. ohranjanje tradicionalne košnje, da se ohranijo travniški habitati z visoko biotsko raznovrstnostjo na okoliškem območju, ali tradicionalne oblike ekstenzivnega gospodarjenja z barji).

V okviru pobude Moorallianz je bilo med letoma 2012 in 2017 mogoče kupiti približno 180 ha visokih in nizkih barij, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo ali upravljanje ohranjanja krajine. Moorallianz bo do konca obsežnega projekta ohranjanja narave leta 2022 stalno kupoval območje habitata barja in podaljševal ukrepe za ohranjanje narave. Primer izvedenega ukrepa je barje Seemoos. To degradirano barje so včasih izsuševali številni jarki skupne dolžine 12 km. Ti jarki so zdaj ponovno zajezili, tako da se lahko voda zadržuje na območju barja. „Seemoos“ je eno od degradiranih barij, ki je še vedno sposobno naravnega obnavljanja in ima zelo velik obnovitveni potencial.

Poleg teh ukrepov se pobuda osredotoča tudi na ozaveščanje in okoljsko izobraževanje. Allgäuer Moorallianz je skupaj z regionalnimi partnerji začel kampanjo „Moor“, v kateri je predstavil pomen barja Allgäuer kot sestavnega dela lokalne krajine. Ta kampanja vključuje dejavnosti, kot so: krožna razstava na barju, zagotavljanje izobraževalnega gradiva in ekskurzije za šole in mladinske skupine.

Ukrepi za ohranjanje narave „Allgäuer Moorallianz“ zelo ogroženim habitatom in specializiranim vrstam močvirij (kot so ostanki ledeniških reliktov) omogočajo preživetje tudi v pričakovanih spreminjajočih se podnebnih razmerah. Druga dodatna korist ohranjanja barja v regiji Allgäu je ohranjanje in izboljšanje ekosistemskih storitev barja, kot so uravnavanje podnebja, oskrba z vodo, čiščenje vode in kulturne storitve (rekreacija).

Pobuda Allgäuer Moorallianz združuje deležnike iz različnih sektorjev. Strokovnjaki in aktivisti za ohranjanje narave so eno od ključnih gonil pobude, njihov cilj pa je zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo dolgoročnih dejavnosti za zaščito in obnovo barij. Kmetje in lastniki zemljišč imajo pomembno vlogo pri upravljanju habitatov na drugi strani. Številni ogroženi habitati z visoko biotsko raznovrstnostjo (npr. travniki) so odvisni od trajnostnega upravljanja, zato je treba vzpostaviti ustrezne gospodarske pogoje za tradicionalne načine kmetovanja. Poleg naravovarstvenih ciljev varovanje edinstvene mokriščne pokrajine podpirajo tudi občinski turistični uradi, saj je turizem v regiji odvisen tudi od edinstvene vrednosti barjanske pokrajine. Sodelovanje med temi različnimi zainteresiranimi stranmi je osrednji steber pobude Moorallianz. Vzpostavitev sodelovanja med temi skupinami deležnikov je bila in je še vedno zapleten proces in eden glavnih izzivov za upravljanje pobude.

Dejavniki, ki so odločilni za uspešen izid pobude Moorallianz:

• sodelovanje med akterji s področja ohranjanja narave, kmetijstva in turizma, ki je bistveno za vzpostavitev dolgoročnega varstva in upravljanja barij;
• osredotočanje na dolgoročne strategije za ohranjanje in obnovo barij (kot je nakup barij ali podpora kmetom pri nakupu kmetijskih strojev, ki spodbujajo ohranjanje tradicionalnega ekstenzivnega kmetijstva);
• ozaveščanje vseh deležnikov in javnosti;
• Spodbujanje razumevanja edinstvene barjanske pokrajine in njenih ekosistemskih storitev.

Glavni cilji tega obsežnega projekta ohranjanja narave so: ustvariti dolgoročno perspektivo za ohranjanje barij, zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in ohraniti ekosistemske storitve v spreminjajočih se podnebnih razmerah. Poleg spodbujanja tradicionalnega kmetijstva, ozaveščanja in sodelovanja med različnimi zainteresiranimi stranmi je nakup zemljišč pomembna strategija za dolgoročno perspektivo ohranjanja narave. Tu se Moorallianz sooča s številnimi izzivi:

• Iz zgodovinskih razlogov je lastništvo zemljišč v tej regiji zelo razdrobljeno (v povprečju so manjši prostori velikosti približno 0,15 ha na lastnika zemljišča). Zaradi tega dejstva mora Moorallianz stopiti v stik in se pogajati s številnimi lastniki zemljišč, ki imajo zelo različne interese.
• Intenzifikacija kmetijstva, pritisk na poselitev in infrastrukturni projekti povzročajo konflikte glede rabe zemljišč, tudi na barjih in habitatih barij (zlasti na obrobnih območjih).

Poleg tega so za zagotovitev dolgoročne perspektive potrebna prizadevanja po sedanjem trajanju projekta (2009–2022).

„Allgäuer Moorallianz“ se večinoma financira iz dveh projektov:

• Obsežen projekt ohranjanja narave (2009–2022),izveden v okviru sheme financiranja chance.natur,s skupnim proračunom v višini približno 9,4 milijona EUR (75 % iz nemških nacionalnih sredstev, 15 % iz zvezne dežele Bavarske in 10 % iz podpornikov projekta).
• Povezan projekt za razvoj podeželja, ki se je izvajal v okviru ureditve financiranja kmetijstva, turizma in regionalnega gospodarstva „Ländliche Entwicklung“ od leta 2009 do leta 2016 in katerega proračun za financiranje je znašal približno 1,4 milijona EUR.

Poleg tega se ukrepi za varstvo barij financirajo s programi ohranjanja krajine in pogodbenimi sporazumi o ohranjanju narave v okviru rednih programov zvezne dežele Bavarske. Nenazadnje več projektov za zaščito morskih milj v regiji Allgäu prejema sredstva iz bavarskega „programa KLIP 2050“ (bavarski program za varstvo podnebja 2050).

Pobuda je doslej izvedla številne pomembne dolgoročne ohranitvene ukrepe za veliko območje z ogroženimi mokriščnimi habitati in vrstami. Pomembna dodatna korist tega projekta je uspešen proces ozaveščanja med regionalnimi deležniki in lokalnim prebivalstvom. Mokrišča in močvirna pokrajina v regiji Allgäu - in njene ekosistemske storitve - so postale pomembna vrednota za dele lokalne skupnosti, pa tudi za turizem.

„Allgäuer Moorallianz“ je organizirano kot združenje dveh upravnih okrožij na Bavarskem (Landkreis Ostallgäu in Landkreis Oberallgäu).

Projektno območje Allgäuer Moorallianz vključuje enajst območij Natura 2000, ki zajemajo številna barja in mokrišča Natura 2000 ter vrste, zaščitene z direktivo o habitatih. To je bilo pomembno gonilo za oblikovanje in izvajanje ukrepov, namenjenih dolgoročnemu ohranjanju krajine barja.

Priprava načrta PEPL se je začela leta 2009 in končala leta 2012. Po dokončanju načrta se je začelo konkretno izvajanje zaščitnih in obnovitvenih ukrepov, ki naj bi se nadaljevalo do leta 2022.

Ukrepi za ohranjanje narave in regionalni razvoj, ki jih izvaja „Allgäuer Moorallianz“, naj bi trajali dolgo.

Ulrich Weiland
“Allgäuer Moorallianz”
Project manager
Schwabenstr. 11
87616 Marktoberdorf
E-Mail: ulrich.weiland@lra-oal.bayern.de 
General e-Mail: Moorallianz@lra-oal.bayern.de