Študija o modeliranju prilagajanja – priporočeni pristop k analizi in modeliranju

To poročilo je del študije o modeliranju prilagajanja, ki jo je naročil GD za podnebno politiko Evropske komisije in ki vključuje tudi poročilo o priporočenem pristopu k analizi in modeliranju ter poročilo o hitri analizi.

V tem poročilu so zbrani priporočeni pristopi k analizi in modeliranju za bolj informirano odločanje o prilagajanju na različnih ravneh upravljanja v EU, analizirani v celoviti študiji, ki jo je naročil GD za podnebno politiko Evropske komisije. Poleg tega so v tem poročilu opredeljeni glavni raziskovalni dosežki, potrebni za spodbujanje razvoja in uporabe tehnične, finančne, gospodarske in nedenarne analize ter modeliranja nevarnosti, tveganj, vplivov, ranljivosti in prilagajanja podnebnim spremembam.

To poročilo temelji na celovitem dokumentacijskem pregledu literature o modelih in orodjih za prilagajanje podnebnim spremembam, opravljenem v okviru iste študije. Zagotavlja povzetke ter podrobne razprave in razvrstitev izbranih priporočenih pristopov za tehnične, finančne, ekonomske in nedenarne analize ter orodja za modeliranje, ki zajemajo nevarnosti, tveganja, vplive, ranljivost in prilagajanje podnebnim spremembam, glede na prednostno razvrstitev povezanih vprašanj prilagajanja.

V poročilu so opredeljeni tudi ustrezni nadaljnji ukrepi za prihodnje petletno obdobje, da bi se izboljšal pristop za vsak primer uporabe, analiziran v ločenem poročilu. To poročilo zajema tri glavne vidike:

• V njem so opredeljeni ključni metodološki koraki, ki omogočajo razvoj učinkovite analize prilagajanja na podlagi orodja za podporo prilagajanju (AST) organizacije Climate-ADAPT. Šest korakov AST se pretvori v preiskovalne faze, da se ugotovi, kako bi morale biti prilagoditvene analize v idealnem primeru strukturirane.
• Preverja, kako se različni pregledani modeli in metode ujemajo s temi koraki, in zagotavlja analizo vrzeli, ki označuje, kaj je danes izvedljivo in kaj še ni izvedljivo. Ugotovljene vrzeli so povezane z grobo prostorsko-časovno ločljivostjo, razkorakom med makroekonomsko oceno učinkov in lokalno analizo, še vedno nezadovoljivo pokritostjo povratnih informacij in interakcij med različnimi razsežnostmi procesa prilagajanja podnebnim spremembam, pomanjkanjem konsolidirane prakse pri sporočanju negotovosti ter nezmožnostjo razpoložljivih sistemov za podporo odločanju, da bi iz modelov prilagajanja izločili hitre in operativne vpoglede za oceno politike. 
  
• Nazadnje so v poročilu predlagane možnosti za izboljšanje opredeljenih omejitev v oceni prilagajanja. V poročilu so zlasti opredeljeni in prednostno razvrščeni ukrepi za naslednje obdobje (za naslednjih pet let), ki lahko dodatno olajšajo uporabo podnebno-gospodarskega modeliranja učinkov za konkretno uporabne prilagoditvene analize. Ti ukrepi vključujejo sistematično oceno področja uporabe statističnega zmanjšanja za različne parametre (temperatura, padavine, veter) v preteklem obdobju; sistematično primerjavo uspešnosti dinamičnega in statističnega zmanjševanja pri predstavljanju statistike vseh ustreznih parametrov;  razvoj različic z višjo horizontalno ločljivostjo sedanjih modelov, ki sodelujejo v sedanjih storitvah programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (CCS), in ponovno v okviru programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (CCS) ustanovitev službe za trgovanje za pripravljavce podnebnih podatkov, da se povečata zanesljivost razpoložljivosti in dostopnost naborov podatkov. Nadaljnji predlagani ukrepi vključujejo raziskavo obstoječih kvantitativnih dokazov o stroških in učinkovitosti prilagajanja; razvoj sistematičnih usmerjevalnih orodij in študij primerov za oceno tveganja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, ki bodo bolj prilagojeni potrebam deležnikov, s posebnim poudarkom na zanesljivem odločanju v negotovih razmerah; ter nadaljnja podpora raziskavam na vseh opredeljenih področjih vrzeli.