European Union flag

Ključno sporočilo

Jasno opredelite obseg in cilje spremljanja, ocenjevanja in učenja. uskladitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost na različnih ravneh upravljanja in sistematično vključevanje deležnikov. Upoštevanje pridobljenih izkušenj za izboljšanje kakovosti strategij in načrtov za prilagajanje ter zagotovitev, da prispevajo k odpornosti.

Za razvoj svojega pristopa opišite na kontekstu temelječo metodologijo za spremljanje in ocenjevanje, kako bodo vključene zainteresirane strani in kako bodo podatki sistematično organizirani. Ne pozabite, da so spremljanje, ocenjevanje in učenje stalni in bi se morali v idealnem primeru izvajati v celotnem ciklu politike prilagajanja. Pri oblikovanju svojega pristopa upoštevajte te ključne dejavnike:

  • Opredelitev in sporočanje področja uporabe: Začnite z jasno opredelitvijo namena in ciljev svojega pristopa MEL. Ta odločitev oblikuje izbiro merljivih kazalnikov (korak6.2)ter določa raven vključenosti in usklajevanja deležnikov. Glavni cilj je spremljati napredek in oceniti učinkovitost politik prilagajanja, s čimer se izboljša odločanje (glej primer 6.1). Glede na kontekst vaše organizacije lahko razmislite tudi o dodatnih ciljih, kot so povečanje preglednosti in odgovornosti javnih sredstev, ozaveščanje o pomenu prilagajanja in zagotavljanje pravične odpornosti.
  • Uskladite svoj pristop z obstoječimi praksami na različnih ravneh upravljanja, da vzpostavite enoten okvir: Skladnost omogoča dosledno spremljanje, ocenjevanje in učenje ter povečuje učinkovitost in sinergije. Regionalni sistemi MEL bi morali biti usklajeni z nacionalnimi sistemi. Regionalni organi lahko spodbujajo usklajen pristop MEL, tako da prevzamejo usklajevalno vlogo ter razvijejo in zagovarjajo usklajene pristope z lokalnimi organi v njihovi pristojnosti.
  • sistematično vključevanje deležnikov: Nekateri deležniki (npr. predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti) imajo lahko ključno vlogo pri zagotavljanju informacij o napredku in izvajanju prilagoditvenih ukrepov. Upravičenci, na katere neposredno vplivajo spremljani prilagoditveni ukrepi, bistveno prispevajo, saj lahko zagotovijo ključne vpoglede v postopek ocenjevanja. Njihova spoznanja, zlasti na podlagi preteklih izkušenj in skupnih pridobljenih izkušenj, so ključna za namene MEL. V koraku 1.3 ste določili, katere deležnike je treba vključiti, ter vzpostavili učinkovite in pregledne metode sodelovanja z njimi.
  • Prednostno učenje: Učenje iz preteklih izkušenj (lastnih ali drugih) je bistveno za spremljanje in ocenjevanje politik in ukrepov prilagajanja. Vpogledi v napredek, rezultate in učinke lahko prispevajo k oblikovanju in izboljšanju strategij in načrtov za prilagajanje.

Primer 6.1

Flandrijski pristop MEL

Flandrija dejavno poroča o svojih prizadevanjih za prilagajanje podnebnim spremembam, tako o izvajanju kot o pridobljenih izkušnjah, da bi izboljšala prihodnje ocene. Cilj je izboljšati pristop regije k spremljanju, ocenjevanju in učenju z več kot le spremljanjem napredka pri izvajanju. Pred tem je bil regionalni načrt prilagajanja ocenjen izključno na podlagi statusa dokončanja: ali je bila končana, po urniku ali z zamudo. Vendar posodobljeni načrt določa širše področje uporabe in cilje za MEL, pri čemer ocenjuje:

Učinkovitost: Oceniti, ali ukrepi izboljšujejo odpornost Flandrije proti podnebnim spremembam, in zagotoviti njihovo pravilno izvajanje.

Zaželenost: preučitev, ali sta osredotočenost in izvajanje ukrepov usklajena z razpoložljivimi viri, tehnologijo in družbenimi prednostnimi nalogami.

Ta pristop zagotavlja poglobljeno analizo, ki se osredotoča na dejanske rezultate/učinke ukrepov in njihov prispevek k povečanju odpornosti Flandrije.

Vir: Odbor regij, 2022

Viri

Spremljanje in ocenjevanje prilagajanja na nacionalni in podnacionalni ravni, UNCCC (2023)

AdaptME toolkit, UKCIP (2011),
oddelek 2, vsebuje primere različnih vrst vrednotenja, pri čemer so raziskani njihovi nameni in obsegi.

Spremljanje in ocenjevanje prilagajanja podnebnim spremembam: Povzetek orodij, okvirov in pristopov, UKCIP (2014)
Vsebuje okvire za ocenjevanje ukrepov za prilagajanje in odpornost.

Prilagajanje podnebnim spremembam: Merjenje uspešnosti, opredelitev ciljev in zagotavljanje trajnostnosti, Evropski odbor regij (2022)
daje priporočila za ocenjevanje prilagoditvenih ukrepov. Za praktičen pristop k ocenjevanju napredka skozi čas glej oddelek 2.5.

Prilagajanje podnebnim spremembam v evropskih mestih: Za pametnejše, hitrejše in bolj sistematično ukrepanje, Konvencija županov EU (2021)
Pomoč nosilcem odločanja pri prizadevanjih za odpornost. Poglavje 4 obravnava cilje vrednotenja s primeri iz sedanjih podnebnih načrtov.

Spremljanje in ocenjevanje prilagajanja podnebnim spremembam na lokalni in regionalni ravni, ADEME (2013),
Zbirka najboljših praks in metodologij za pomoč lokalnim organom pri spremljanju in ocenjevanju politik prilagajanja.

Handbook for Provinces, Regions and Cities on Methods and Tools for Adaptation (Priročnik za pokrajine, regije in mesta o metodah in orodjih za prilagajanje), agencija za okolje Austria (2014),
predstavlja pristope, ki temeljijo na kazalnikih in raziskavah, za ocenjevanje stanja izvajanja (glej del 2, faza III).

Base Evaluation Criteria for Climate Adaptation (BECCA), BASE (2015).
Vsebuje kontrolni seznam tem in vprašanj, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju konkretnih prilagoditvenih ukrepov.

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.