Cvetni prah

Modelirani odstotek prebivalstva, preobčutljivega na cvetni prah grinta, ob izhodišču (levo) in v prihodnosti ob predpostavki scenarija zmernih emisij toplogrednih plinov (RCP 4.5; Desno)
_{Vir: Lake et al., 2017}(v angleščini)

Zdravstvena vprašanja

Na tisoče rastlinskih vrst vsako leto spusti svoj cvetni prah v zrak. Vpliv na zdravje ljudi je očiten predvsem pri alergijskih boleznih, saj lahko izpostavljenost alergenom iz cvetnega prahu v zraku ali njihovo vdihavanje sproži alergijske odzive nosu (alergijski rinitis, splošno znan kot seneni nahod), oči (konjunktivitis nosu) in bronhijev (bronhialna astma). Prevalenca alergije na cvetni prah v evropski populaciji je ocenjena na 40 %, zaradi česar je eden najpogostejših alergenov v Evropi (D’Amato et al., 2007). Tudi nizke koncentracije cvetnega prahu v zraku lahko že povzročijo simptome alergije pri zelo občutljivih osebah. Alergijske reakcije na cvetni prah so pomemben vzrok za motnje spanja, slabše duševno počutje in zmanjšano kakovost življenja, izgubo produktivnosti ali slabšo šolsko uspešnost otrok ter s tem povezane stroške zdravstvenega varstva. Za veliko večino bolnikov z alergijo (90 %) se domneva, da niso bili zdravljeni ali so bili slabo zdravljeni, kljub dejstvu, da je ustrezno zdravljenje alergijskih bolezni na voljo z razmeroma nizkimi stroški (Zuberbier et al., 2014).

Vloga cvetnega prahu pri razvoju in resnosti alergijskih bolezni je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s trajanjem izpostavljenosti (povezano z dolžino sezone cvetnega prahu in časom, preživetim v alergenem okolju), intenzivnostjo izpostavljenosti (povezano s koncentracijo cvetnega prahu v zraku) in alergenostjo cvetnega prahu. Ti dejavniki imajo veliko geografsko in časovno variabilnost, kar povzroča razlike v razširjenosti alergijskega rinitisa, povezanega s cvetnim prahom, med lokacijami in obdobji (Bousquet, 2020).

V Evropi so trave (družinaPoaceae) glavni vzrok alergijskih reakcij zaradi cvetnega prahu (García-Mozo, 2017) zaradi njihovega širokega geografskega območja. Med drevesi najbolj alergen cvetni prah proizvajajo breza v severni, srednji in vzhodni Evropi ter oljke in ciprese v sredozemskih regijah. Alergijski cvetni prah proizvaja tudi več zelnatih rastlin. Ragweed (Ambrosia artemisiifolia) zahteva posebno pozornost kot potencialna invazivna vrsta, ki povzroča izjemno alergije v Evropi.

Alergije na cvetni prah so običajno zelo sezonske. V večini evropskih držav glavna sezona cvetnega prahu, ki zajema izpuste cvetnega prahu različnih rastlinskih vrst, traja približno šest mesecev, od pomladi do jeseni, pri čemer so geografske razlike odvisne od podnebja in vegetacije (Bousquet, 2020). Evropska akademija za alergijo in klinično imunologijo (EAACI) opredeljuje začetek sezone cvetnega prahu za različne vrste na podlagi koncentracij cvetnega prahu v zraku, ki vplivajo na zdravje ljudi. Začetek sezone cvetnega prahu trave je na primer opredeljen, kadar ima 5 od 7 zaporednih dni več kot 10 zrnc cvetnega prahu trave/m3 zraka, vsota cvetnega prahu v teh 5 dneh pa je več kot 100 zrnc cvetnega prahu/m3 zraka (Pfaar et al., 2017). Obiski urgentnih služb in hospitalizacije se povečajo, ko koncentracije cvetnega prahu trave presežejo 10 oziroma 12 zrn/m3 zraka (Becker idr., 2021). Podobna merila obstajajo za brezo, cipreso, oljko in grint (Pfaar et al., 2020).

Tveganje za alergijo je odvisno od koncentracije cvetnega prahu v zraku. Vendar se lahko število alergenov, ki jih sprosti cvetni prah (ki se odraža v tako imenovani moči alergena cvetnega prahu), razlikuje glede na regijo, letni čas, onesnaževala zraka, vlažnost in nevihtna obdobja (Tegart idr., 2021). Zrna cvetnega prahu poleg alergenov sproščajo številne bioaktivne snovi, vključno s sladkorji in lipidi. Ko se te snovi vdihavajo, lahko tudi spodbujajo alergijske reakcije in določajo resnost alergijske reakcije na cvetni prah (tako imenovana alergenost cvetnega prahu) (Gilles et al., 2018). Poleg tega se lahko alergenost nekaterih vrst cvetnega prahu poveča z okoljskimi dejavniki, kot so onesnaževala zraka. Dolgoročne visoke ravni NO₂ v mestnih okoljih so povezane s povečano alergenostjo cvetnega prahu številnih vrst, vključno z brezo (Gilles idr., 2018; Plaza et al., 2020). Tudi ozon bi lahko povečal alergenost (Sénéchal idr., 2015). Zato ima lahko kombinirana izpostavljenost onesnaževalom zraka in alergenom sinergijski učinek na astmo in alergijo (Rouadi idr., 2020).

Izpostavljenost cvetnemu prahu lahko povzroči tudi vnetje sluznic, s čimer se poveča verjetnost okužb dihal, tudi pri nealergijskih osebah (Becker idr., 2021). Študija Damialis et al. (2021)preizkusila korelacijo med stopnjami okužb s COVID-19 in koncentracijami cvetnega prahu med prvim valom pandemije spomladi 2020, pri čemer je upoštevala zavajajoče dejavnike, kot so vlažnost, temperatura, gostota prebivalstva in ukrepi omejitve gibanja. Ugotovljeno je bilo, da koncentracije cvetnega prahu v povprečju pojasnjujejo 44 % variabilnosti stopnje okužbe z višjimi stopnjami pri višjih koncentracijah cvetnega prahu (Damialis et al., 2021).

Opaženi učinki

V zadnjih desetletjih se je v Evropi povečala razširjenost alergij, ki jih povzroča cvetni prah. Tega povečanja ni mogoče pojasniti le s spremembami genetike ali zdravstvenega stanja populacije (D’Amato idr., 2007, 2020; Becker idr., 2021). Povečanje razširjenosti teh bolezni je lahko povezano z izboljšano higieno, povečano uporabo antibiotikov in cepljenjem ter spremembami življenjskega sloga, prehranskih navad in onesnaženosti zraka (de Weger idr., 2021). Poleg tega podnebne spremembe na več načinov vplivajo na izpostavljenost cvetnemu prahu in alergijsko preobčutljivost, vključno s spremembo in podaljšanjem sezone cvetnega prahu, spremembami koncentracije in alergenosti cvetnega prahu ter spremembami geografske porazdelitve cvetnega prahu.

Cvetni prah: sezonske izmene in podaljšanje sezone

Tako začetek kot trajanje sezone cvetnega prahu so odvisne od meteoroloških spremenljivk, predvsem temperature. Kot odziv na globalno segrevanje rastline premikajo čas svojih razvojnih faz, vključno s cvetenjem in sproščanjem cvetnega prahu. Celovita študija globalnih naborov podatkov o cvetnem prahu je izpostavila povečanje trajanja sezone cvetnega prahu (v povprečju za 0,9 dneva na leto) in obremenitve s cvetnim prahom v zadnjih 20 letih (Ziska et al., 2019). Na mestnih območjih, kjer živi večina Evropejcev, se zaradi višjih temperatur, ki jih še poslabšuje učinek mestnega toplotnega otoka, začne zgodnejša sezona cvetnega prahu (D’Amato et al., 2014). Storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb na podlagi podatkov o temperaturi zraka prikazuje sezono cvetnega prahu breze, ki se je začela med letoma 2010 in 2019, kar kaže regionalne razlike v napredovanju začetka sezone cvetnega prahu. Vendar tudi sevanje, padavine in vlaga vplivajo na sproščanje in prenos cvetnega prahu v zrak, čeprav pod temperaturo.

Cvetni prah: koncentracija in alergenost

Toplejši pogoji in povišane koncentracije CO2 v ozračju spodbujajo rast rastlin. To lahko poveča koncentracijo cvetnega prahu in alergenov v zraku ter alergenost cvetnega prahu, kar povečuje tveganje za alergijske reakcije (Beggs, 2015; Ziska idr., 2019). Tudi spremenjene razmere vlažnosti, ekstremne vremenske razmere in nevihte med sezono cvetnega prahu povzročajo višje koncentracije cvetnega prahu in alergenov v zraku, kar vodi do hujših alergijskih reakcij in napadov astme (Shea et al., 2008; Wolf et al., 2015; D’Amato in drugi, 2020).

Cvetni prah: geografske spremembe

Globalno segrevanje in s tem povezano podaljšanje rastne sezone omogočata selitev invazivnih rastlinskih vrst v Evropi proti severu, tudi tistih, ki sproščajo alergeni cvetni prah. Uvedba novih alergenov lahko poveča lokalno preobčutljivost, tj. proces, v katerem ljudje postanejo občutljivi ali alergični zaradi izpostavljenosti alergenom (Confalonieri et al., 2007). Poseben primer je Ragweed (Ambrosia),ki je bil v Evropi uveden pred več desetletji z ameriške celine s prevozom. Cvetni prah alge Ragweed je zelo alergen in se sprošča razmeroma pozno v sezoni (v začetku septembra), kar lahko povzroči dodaten val alergij in podaljšanje alergijske sezone (Vogl et al., 2008; Chen et al., 2018). O znatnih zdravstvenih in gospodarskih vplivih na območjih, ki jih je napadel grint v srednji in vzhodni Evropi, Franciji in Italiji, se je že poročalo (Makra et al., 2005). Medtem ko je širjenje grinta v Evropi predvsem posledica prometa in kmetijskih dejavnosti, podnebne spremembe olajšujejo kolonizacijo novih območij. Poleg tega je mogoče zrna peloda grinta po zraku zlahka prevažati na stotine do tisoče kilometrov, kar povzroča največje število peloda in s tem povezane simptome alergije na območjih, kjer grinta še ni razširjena (Chen et al., 2018).

Predvideni učinki

Pričakuje se, da bodo vplivi podnebnih sprememb na sezone cvetnega prahu, koncentracije in alergenost v prihodnosti povzročili večjo izpostavljenost evropskega prebivalstva cvetnemu prahu in alergenom. To bo povečalo verjetnost novih alergijskih preobčutljivosti, tudi za prvotno šibke alergene (de Weger et al., 2021). Po scenariju srednjih emisij toplogrednih plinov (RCP 4.5) naj bi se preobčutljivost na ambrozije razširila po vsej Evropi in se v nekaterih državah do leta 2050 povečala do 200 % (Lake idr., 2017).

Pri že preobčutljivih posameznikih se pričakuje, da se bosta trajanje in resnost alergijskih simptomov zaradi podnebnih sprememb povečala zaradi daljših sezon cvetnega prahu in večje alergenosti cvetnega prahu. Če se obdobje, v katerem so ljudje izpostavljeni cvetnemu prahu, podaljša, bo izogibanje alergenom kot strategija obvladovanja postalo bolj zapleteno, kar bo vplivalo na duševno dobro počutje.

Podnebno pogojene spremembe aeroalergenov in s tem povezane sprožene alergijske reakcije naj bi imele posledice za razširjenost astme in s tem povezane zdravstvene stroške (zdravljenje, nujni obiski v bolnišnici) (Anderegg idr., 2021). Poleg tega se pričakuje, da bodo visoke temperature in vročinski valovi zaradi spreminjajočega se podnebja postali pogostejši in dolgotrajnejši, poslabšali težave z dihanjem in povečali umrljivost oseb z astmo in drugimi težavami z dihanjem, ki so posledica alergij (D’Amato et al., 2020). Dovzetnost ljudi za virusne okužbe se lahko poveča tudi s poslabšanjem vnetja dihal in oslabitvijo imunskih odzivov, ki jih povzročajo alergeni in cvetni prah (Gilles idr., 2020).

Zelena infrastruktura v mestih, nameščena kot ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, lahko v prihodnosti poveča tudi obremenitev s cvetnim prahom in alergijske reakcije (Cheng in Berry, 2013). Študija primera na 18 zelenih površinah v Bruslju je pokazala, da naj bi se alergeni potencial mestnih parkov podvojil zaradi kombiniranih sprememb v trajanju sezon cvetnega prahu, alergenosti cvetnega prahu in stopnje preobčutljivosti prebivalstva (Aerts idr., 2021). Upoštevanje ustreznih drevesnih vrst za urbana okolja je ključnega pomena pri oblikovanju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in prostorskem načrtovanju, da bi se izognili poslabšanju tveganj za alergije.

Politični odzivi

Koncentracije cvetnega prahu različnih dreves in trav se redno spremljajo v vseh evropskih državah. Meritve se uporabljajo za določitev začetka in trajanja ter intenzivnosti sezone cvetnega prahu. Meritve se v kombinaciji z modeli prenosa kemikalij uporabljajo tudi za vzpostavitev sistemov tveganja za alergije, ki se uporabljajo v informacijah o cvetnem prahu ali sistemih zgodnjega opozarjanja. Portal cvetnega prahu, ki izhaja iz partnerstva med evropsko mrežo za alergene in storitvijo programa Copernicus za spremljanje ozračja (CAMS), zagotavlja dnevno posodobljene napovedi koncentracije cvetnega prahu in ocene tveganja za alergije za vse evropske države.

V nasprotju z ravnjo cvetnega prahu ni rutinskih meritev na ravni alergenov, niti za število alergenov v zrnu cvetnega prahu niti za koncentracijo alergenov v zraku. Dostop do tovrstnega kazalnika bi kljub temu pomagal pojasniti pojav simptomov alergije pred sezono, zlasti v razmerah, v katerih visoke ravni onesnaženosti zraka sovpadajo z nizkimi koncentracijami cvetnega prahu (Cabrera idr., 2021).

Določitev splošnih pragov koncentracij cvetnega prahu, pomembnih za vse populacije, je težavna, saj so učinki na zdravje odvisni tudi od občutljivosti osebe (Becker idr., 2021). Kljub temu lahko informacijske storitve o cvetnem prahu pomagajo posameznim bolnikom, da se izognejo negativnim zdravstvenim rezultatom, zlasti pri spremljanju cvetnega prahu in dokumentiranju natančnih posameznih simptomov. Na primer aplikacije za pametne telefone, ki združujejo podatke o posameznih simptomih in koncentracijah cvetnega prahu, bi se lahko uporabile za določitev osebnih mejnih vrednosti cvetnega prahu in učinkovitejše zmanjšanje vplivov na zdravje (Becker idr., 2021).

Diagnostika, upravljanje in obvladovanje

Alergija na cvetni prah je premalo diagnosticirana in pogosto nezdravljena ali slabo zdravljena. Zato je potrebno ozaveščanje o vplivu alergij, da bi ljudem pomagali prepoznati, preprečiti in obvladovati simptome alergij. Potrebno je diagnosticirati vrsto cvetnega prahu, ki povzroča alergijo, in začeti zdravljenje alergije pred začetkom sezone cvetnega prahu. Med sezono cvetnega prahu preprečevanje simptomov in obvladovanje simptomov temelji predvsem na izogibanju izpostavljenosti alergenom. Priporočila segajo od izogibanja zunanjosti, nošenja sončnih očal, izogibanja sušenju oblačil zunaj, ohranjanja zaprtih oken in drugih. EAACI ima posebno spletno stran za bolnike s priporočili, več držav pa ima tudi nacionalne organizacije bolnikov, ki lahko svetujejo bolnikom z alergijami.

Premisleki v zvezi s prostorskim načrtovanjem

Vzpostavitev hipoalergenih zelenih površin v mestih in njihovi bližini s skrbno izbiro drevesnih vrst (Aerts idr., 2021) lahko zmanjša razširjenost alergij na cvetni prah. Katera drevesna vrsta je primerna, je odvisna od lokacije, pri izbiri pa je treba upoštevati predvidene podnebne spremembe. Odstranitev alergenih dreves z obstoječih zelenih površin se ne priporoča, da bi ohranili biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, med drugim s podpiranjem prilagajanja visokim temperaturam zaradi podnebnih sprememb (Aerts idr., 2021).

Nadzorni ukrepi

Nedavna invazija skupnega zelo alergenega grinta (Ambrosia)je spodbudila več evropskih držav k razvoju in izvajanju kemičnih in mehanskih metod nadzora. Poleg tega Direktiva EU 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v živalski krmi določa pravni standard za koncentracijo semen ambrozije v krmi, da se prepreči nadaljnje širjenje rastline. Podobno semenske mešanice za ptice ne smejo vsebovati več kot 50 miligramov semen ambrozije na kilogram.

Uporaba sredstva za biološko zatiranje ambrozije, kot je severnoameriški listni hrošč, bi lahko zmanjšala pojavnost grinta v Evropi in zmanjšala število bolnikov za približno 2,3 milijona, zdravstvene stroške pa za 1,1 milijarde EUR na leto (Schaffner idr., 2020). Vendar lahko uvedba biotičnih agensov negativno vpliva na biotsko raznovrstnost, saj škoduje neciljnim posevkom in avtohtonim rastlinskim vrstam, zato bi bilo treba k njej pristopiti previdno.

Povezave do dodatnih informacij

Kazalnik Začetek sezone cvetnega prahu alergenih dreves v Evropi
Elementi v katalogu virov

Referenčni dokumenti

Aerts, R., et al., 2021, „Tree pelod alergy risks and changes across scenarios in urban green spaces in Brussels, Belgium“ (Tveganja alergije na cvetni prah dreves in spremembe po scenarijih v mestnih zelenih površinah v Bruslju, Belgija), Landscape and Urban Planning 207, str. 104001. https://doi.org/10.1016/j.landurbplan.2020.104001.
Anderegg, W.R.L., et al., 2021, Anthropogenic climate change is worsening North American pelllen seasons (Antropogene podnebne spremembe se slabšajo v severnoameriških sezonah cvetnega prahu), Proceedings of the National Academy of Sciences, 118(7), str. e2013284118, https://doi.org/10.1073/pnas.2013284118.
Becker, J., et al., 2021, „Threshold values of trave pelod (Poaceae) concentrations and increase in emergency department visits, hospital admissions, drug consumption and alergic symptoms in patients with alergij rhinitis: a systematic review“, Aerobiologia, 37(4), str. 633–662. https://doi.org/10.1007/s10453-021-09720-9.
Beggs, P. J., 2015, „Environmental Allergens: from Asthma to Hay Fever and Beyond“, Current Climate Change Reports, 1(3), str. 176–184.https://doi.org/10.1007/s40641-015-0018-2.
Bousquet, 2020, „Alergic rhinitis“, Nature Reviews Disease Primers , 6(1), str. 1–1. https://doi.org/10.1038/s41572-020-00237-y.
Cabrera, M., et al., 2021, „Influence of environmental drivers on allergy to pelllen grains in a case study in Spain (Madrid)“ (Vpliv okoljskih dejavnikov na alergijo na zrna cvetnega prahu v študiji primera v Španiji (Madrid): meteorološki dejavniki, onesnaževala in koncentracija aeroalergenov v zraku“, Environmental Science and Pollution Research International, 28(38), str. 53614–53628. https://doi.org/10.1007/s11356-021-14346-y.
Cariñanos, P., Casares-Porcel, M., in Quesada-Rubio, J.-M., 2014, „Estimating the allergenic potential of urban green spaces: A case-study in Granada, Spain“, Landscape and Urban Planning, 123, str. 134–144. https://doi.org/10.1016/j.landurbplan.2013.12.009.
Chen, K.-W., et al., 2018, „Alergija na cvetni prah roževca: Burden, Characteristics, and Management of an Imported Allergen Source in Europe, Mednarodni arhiv za alergije in imunologijo, 176(3–4), str. 163–180. https://doi.org/10.1159/000487997.
Cheng, J. J., in Berry, P., 2013, „Health co-benefits and risks of public health adaptation strategies to climate change: a review of current literature“, International Journal of Public Health, 58(2), str. 305–311. https://doi.org/10.1007/s00038-012-0422-5.
Confalonieri, U., et al., 2007) Zdravje ljudi. Podnebne spremembe 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability(Učinki, prilagajanje in ranljivost). Prispevek delovne skupine II k četrtemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, M. L. Parry, O. F. Canziani, J. P. Palutikof, P. J. van der Linden in C. E. Hanson, Eds., Cambridge University Press, Cambridge, Združeno kraljestvo, 391–431.
D’Amato, G., et al., 2007, „Allergenic pelllen and pelllen alergy in Europe“ (Alergeni cvetni prah in alergija na cvetni prah v Evropi), Allergy, 62(9), str. 976–990. https://doi.org/10.1111/j.1398–9995.2007.01393.x.
D’Amato, G., et al., 2014, Climate change and respiratory diseases (Podnebne spremembe in bolezni dihal), European Respiratory Review, 23(132), str. 161–169. https://doi.org/10.1183/09059180.00001714.
D’Amato, G., et al., 2020, The effects of climate change on respirator alergy and astma induced by pelllen and mold alergens (Učinki podnebnih sprememb na respiratorno alergijo in astmo, ki jo povzročajo cvetni prah in alergeni plesni), Allergy, 75(9), str. 2219–2228, https://doi.org/10.1111/all.14476.
Damialis, A., et al., 2021, „Higher airborne pelod concentrations correlated with increased SARS-CoV-2 infection rates, as evidenced from 31 countries across the world“ (Višje koncentracije cvetnega prahu v zraku so povezane s povečano stopnjo okužbe s SARS-CoV-2, kot je razvidno iz 31 držav po vsem svetu), Proceedings of the National Academy of Sciences, 118(12), str. e2019034118. https://doi.org/10.1073/pnas.2019034118.
García-Mozo, H., 2017, Poaceae pelod kot vodilni aeroalergeni na svetu: pregled, Alergija, 72(12), str. 1849–1858, https://doi.org/10.1111/all.13210.
Gilles, S., et al., 2018, The role of environmental factors in allergy: A critical reappraisal“, Eksperimentalna dermatologija, 27(11), str. 1193–1200. https://doi.org/10.1111/exd.13769.
Gilles, S., idr., 2020, „Pollen exposure weakens innate defence against respiratorviruss“ (Izpostavljenost cvetnemu prahu slabi prirojeno obrambo pred respiratornimi virusi), Allergy, 75(3), str. 576–587, https://doi.org/10.1111/all.14047.
Lake, I.R., idr., 2017, Climate Change and Future Pollen Allergy in Europe (Podnebne spremembe in prihodnja alergija na cvetni prah v Evropi), Environmental Health Perspectives, 125(3), str. 385–391, https://doi.org/10.1289/EHP173.
Makra, L., idr., 2005, The history and impacts of airborne Ambrosia (Asteraceae) pelod in Hungary (Zgodovina in vplivi cvetnega prahu ambrozije (Asteraceae) v zraku na Madžarskem), Grana, 44(1), str. 57–64, https://doi.org/10.1080/00173130510010558.
Pfaar, O., et al., 2017, „Defining pelod exposure times for clinical trials of allergen immunotherapy for pel-induced rhinoconjunctivitis – an EAACI position paper“ (Opredelitev časa izpostavljenosti cvetnemu prahu za klinična preskušanja imunoterapije z alergeni za rinokonjunktivitis, ki ga povzroča cvetni prah – dokument o stališču EAACI), Allergy, 72(5), str. 713–722, https://doi.org/10.1111/all.13092.
Pfaar, O., et al., 2020, „Sezona cvetnega prahu se odraža v obremenitvi simptomov alergijskega rinitisa, ki ga povzroča trava in breza, na različnih geografskih območjih – poročilo projektne skupine EAACI“, Allergy, 75(5), str. 1099–1106. https://doi.org/10.1111/all.14111.
Plaza, M.P., idr., 2020, „Atmospheric pollutants and their association with olive and grass aeroallergen concentrations in Córdoba (Spain)“ (Atmosferska onesnaževala in njihova povezava s koncentracijami aeroalergenov v oljkah in travi v Córdobi (Španija)), Environmental Science and Pollution Research International, 27(36), str. 45447–45459, https://doi.org/10.1007/s11356-020-10422-x.
Rouadi, P.W., idr., 2020, „Immunopathological features of air pollution and its impact on vinflammatory airway diseases (IAD)“ (Imunopatološke značilnosti onesnaženosti zraka in njen vpliv na vnetne bolezni dihal), The World Allergy Organization Journal, 13(10), str. 100467, https://doi.org/10.1016/j.waojou.2020.100467.
Schaffner, U. in drugi, 2020, „Biological weed control to relieve million from Ambrosia allergies in Europe“ (Biološko zatiranje plevela za lajšanje milijonov ljudi zaradi alergij na ambrozijo v Evropi), Nature Communications, 11(1), str. 1745. https://doi.org/10.1038/s41467-020-15586-1.
Sénéchal, H., idr., 2015, „A Review of the Effects of Major Atmospheric Pollutants on Pollen Grains, Pollen Content, and Allergenicity“ (Pregled učinkov večjih onesnaževal ozračja na zrna cvetnega prahu, vsebnost cvetnega prahu in alergenost), The Scientific World Journal, 2015, str. e940243. https://doi.org/10.1155/2015/940243.
Shea, K.M., et al., 2008, Climate change and alergij disease (Podnebne spremembe in alergijske bolezni), The Journal of Allergy and Clinical Immunology, 122(3), str. 443–453; kviz 454–455. https://doi.org/10.1016/j.jaci.2008.06.032.
Tegart, L.J., et al., 2021, „Pollen potency“: razmerje med številom peloda v ozračju in izpostavljenostjo alergenom“, Aerobiologia, 37(4), str. 825–841. https://doi.org/10.1007/s10453-021-09726-3.
Vogl, G., et al., 2008, „Modelling the spread of ragweed: Učinki habitata, podnebne spremembe in razširjanje“, The European Physical Journal Special Topics, 161(1), str. 167–173. https://doi.org/10.1140/epjst/e2008-00758-y.
de Weger, L.A., et al., 2021, Long-Term Pollen Monitoring in the Benelux: Evaluation of Allergenic Pollen Levels and Timeoral Variations of Pollen Seasons (Vrednotenje ravni alergijskega cvetnega prahu in časovnih sprememb letnih časov cvetnega prahu), Frontiers in Allergy, 2. https://doi.org/10.3389/falgy.2021.676176.
Wolf, T., idr., 2015, „The Health Effects of Climate Change in the WHO European Region“ (Učinki podnebnih sprememb na zdravje v evropski regiji SZO), Climate, 3(4), str. 901–936. https://doi.org/10.3390/cli3040901.
Ziska, L.H., et al., 2019, „Temperature-related changes in airborne alergenic pelod abundance and seasonality across the Northern hemisphere: retrospektivna analiza podatkov“, The Lancet Planetary Health, 3(3), str. e124–e131. https://doi.org/10.1016/S2542-5196(19)30015-4.
Zuberbier, T., et al., 2014, „Gospodarsko breme neustreznega obvladovanja alergijskih bolezni v Evropski uniji: a GA2LEN review“, Alergija, 69(10), str. 1275–1279. https://doi.org/10.1111/all.12470.