Zdravje otrok

Glavni vidiki izpostavljenosti, ranljivosti in posledičnih zdravstvenih tveganj za otroke in mlade zaradi podnebnih sprememb

Zdravstvena vprašanja

Otroci in mladostniki so še posebej ranljivi za vplive podnebnih sprememb na zdravje, ker se njihova telesa in imunski sistemi še vedno razvijajo (Anderko idr., 2020). Ekstremna toplota ima lahko na primer hujše učinke na mlade, ker njihovo telo temperature ne uravnava tako učinkovito kot telo odraslih (Vanos idr., 2017). Zato so bolj izpostavljeni tveganju dehidracije, toplotne izčrpanosti in toplotnega udara med vročinskimi valovi. Poleg tega slabo prezračevane in prenatrpane učilnice poslabšujejo pogoje, v katerih se morajo mladi osredotočiti in opravljati svoje delo (Salthammer idr., 2016). Že med nosečnostjo lahko stres negativno vpliva na zdravje in razvoj dojenčka ter vodi do prezgodnjega rojstva, nizke porodne teže in oslabljenega kognitivnega, vedenjskega in motoričnega razvoja (King et al., 2012).

Otroci imajo hitrejše dihanje kot odrasli, kar pomeni, da vdihnejo več onesnaževal glede na svojo telesno težo. Kombinirano onesnaževanje zraka in visoke temperature povečujejo tveganje za razvoj ali poslabšanje obstoječih bolezni dihal, astme in atopijskega ekcema (Pinkerton in Joad, 2000; Huss-Marp et al., 2006). Otroci preživijo več časa tudi na prostem, s čimer se poveča njihova izpostavljenost okoljskim nevarnostim, kot so UV-sevanje in onesnažen zrak, voda, tla ali prenašalci bolezni. Poleg tega njihova naravna radovednost in vedenje, vključno z igranjem na tleh in dajanjem predmetov v usta, povečuje njihov stik z onesnaževalci. Med naravnimi nesrečami, kot so poplave ali požari v naravi, otroci pogosteje utrpijo poškodbe, prehranske pomanjkljivosti, neustrezno prehransko varnost ter bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo.

Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na duševno zdravje otrok, saj lahko občutijo strah in stisko zaradi ekstremnih dogodkov, skrbi za prihodnost, zaprtja šol ali razseljevanja in spremembe načina preživljanja. Strah pred prihodnjimi katastrofami in vidno uničenje naravnih habitatov prispevata k temu, kar se pogosto imenuje „ekološka tesnoba“, ki vpliva na duševno zdravje in akademsko uspešnost otrok (Léger-Goodes idr., 2022). Poleg tega odvisnost otrok od odraslih pri oskrbi in odločanju pomeni, da se med dogodki, povezanimi s podnebjem, težje zaščitijo (Sanson idr., 2022). Po nesrečah so mladi, tako kot odrasli, bolj nagnjeni k vedenju, ki lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kot so akademska nezainteresiranost in disfunkcija, nezdrave prehranjevalne navade, za mladostnike pa zloraba snovi in kajenje (Manning in Clayton, 2018; Hoey idr., 2020).

Opaženi učinki

V zadnjih desetletjih so otroci in mladostniki po vsej Evropi vse bolj trpeli zaradi vplivov na zdravje, ki so neposredno povezani s podnebnimi spremembami. Vse večja intenzivnost in pogostost vročinskih valov sta prispevali k dehidraciji, vročinski kapi in poslabšanju dihalnih motenj med mlajšo generacijo; eden od dveh otrok v Evropi je izpostavljen vsaj 4–5 vročinskim valovom na leto (UNICEF, 2023). Skoraj polovica vseh šol v evropskih mestih leži na območjih, ki so izpostavljena učinkom mestnih toplotnih otokov, pri čemer so temperature vsaj 2 °C toplejše od regionalnega povprečja (Evropski observatorij za podnebje in zdravje, 2022). Po vsej Evropi so se sprejemi v urgentne bolnišnice in pojavnost kardiovaskularnih, respiratornih in ledvičnih bolezni ter zvišana telesna temperatura in vročinska kap povečali pri otrocih med vročinskimi valovi (Xu et al., 2014). Leta 2018 je zaradi vročinske kapi v Združenem kraljestvu umrlo skupno 52 otrok (Forsyth & Solan, 2022).

Večje poplave otroke izpostavljajo tudi večjemu tveganju smrtnih žrtev, boleznim, ki se prenašajo z vodo, in posledicam za duševno zdravje (EEA, 2024). V Evropi se približno ena od desetih šol nahaja na območjih, ki so potencialno izpostavljena poplavam (Evropski observatorij za podnebje in zdravje, 2022). Poleg tega so otroci, ki se igrajo na suhih poplavnih ravnicah, povzročili okužbe s paraziti, kot je Cryptosporidium (Gertler et al., 2015). Poleg tega se je zaradi slabe kakovosti zraka, ki so jo deloma povzročili pogostejši požari v naravi in vročinski valovi, poslabšalo stanje dihal, kot je astma, med otroki v Evropi. V Evropi je med letoma 2010 in 2019 po ocenah 5 839 dojenčkov (mlajših od enega leta) umrlo zaradi vzrokov, povezanih z onesnaženostjo zraka (UNICEF, 2024), približno tretjino primerov otroške astme v Evropi pa je mogoče pripisati onesnaženosti zraka (Nieuwenhuijsen et al., 2023). Povečanje cvetnega prahu zaradi toplejših temperatur je privedlo tudi do povečanja zdravstvenih težav, povezanih z alergijami, kar dodatno vpliva na zdravje in dobro počutje otrok (Beck et al., 2013). Podnebne spremembe so vplivale tudi na širjenje nalezljivih bolezni v Evropi. V številnih evropskih državah so razširjeni in premaknjeni habitati ter podaljšana sezona aktivnosti klopov, komarjev in drugih vektorjev, ki so večinoma posledica toplejših podnebij, povzročili opazno povečanje števila primerov lymske borelioze (Shafquat in drugi, 2023), klopnega encefalitisa ter bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot sta denga in mrzlica Zahodnega Nila, tudi na območjih, ki so prej veljala za območja z nizkim tveganjem (Semenza in Suk, 2018). Ker imajo otroci manj razvit imunski sistem, obstaja pri nekaterih boleznih tudi večje tveganje za hujši ali celo smrten potek bolezni.

Spremembe padavinskih vzorcev in pogostejši ekstremni vremenski pojavi so povzročili izpad pridelka in zmanjšali kmetijsko produktivnost v nekaterih delih Evrope. Medtem ko trgovina znotraj Evrope preprečuje akutno lokalno pomanjkanje hrane, manjša razpoložljivost hrane povzroča višje cene hrane ter slabši dostop do zdrave in hranljive hrane, zlasti za družine z nižjimi dohodki (EEA, 2024). To vpliva na prehranski vnos otrok in s tem na njihov kognitivni razvoj, sposobnost učenja in opravljanja v šoli ter splošno zdravje.

Evropski mladi trpijo zaradi psiholoških posledic podnebnih sprememb, saj poročajo o povečani anksioznosti, depresiji in motnjah, povezanih s stresom, ki so povezane z nesrečami, povezanimi s podnebjem. V raziskavi med mladimi v treh evropskih državah jih je več kot 50 % poročalo, da so žalostni, zaskrbljeni, jezni, nemočni in krivi, več kot 30 % pa jih je navedlo, da ti občutki glede podnebnih sprememb negativno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in sposobnost delovanja (Hickman idr., 2021).

Predvideni učinki

Ker se podnebje še naprej spreminja, se pričakuje, da se bodo zdravstvena tveganja za otroke in mladostnike še naprej povečevala. Poškodbe, smrtne žrtve in izzivi na področju duševnega zdravja med mladimi populacijami, povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so vročinski valovi, nevihte in poplave, naj bi se s predvidenim stopnjevanjem in večjo pogostostjo teh dogodkov povečali (npr. Amengual idr., 2014). Otroci, rojeni v Evropi leta 2020, se bodo srečali s približno štirikrat več ekstremnimi dogodki, zlasti vročinskimi valovi, kot tisti, rojeni leta 1960 (Thiery idr., 2021). Do leta 2050 bodo vsi evropski otroci izpostavljeni 4–5 vročinskim valovom na leto in povezanim zdravstvenim tveganjem (UNICEF, 2023). V prihodnosti se bodo bolezni dihal poslabšale zaradi daljših in intenzivnejših sezon cvetnega prahu (Rasmussen idr., 2017). Zaradi nenehnih podnebnih sprememb se pričakuje, da bo več otrok izpostavljenih boleznim, ki se prenašajo z vektorji in so bile prej v njihovih regijah redke, saj bodo komarji, klopi in peščeni muhi uspevali na širših in bolj severnih območjih (Semenza in Suk, 2018). Poleg tega spremenjeni vremenski vzorci povečujejo tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano, ter podhranjenost zaradi vplivov na kakovost vode in proizvodnjo hrane (npr. Semenza idr., 2017; Evropska agencija za okolje, 2024). Mladi so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj anksioznosti, depresije in posttravmatskih stresnih motenj, za katere se pričakuje, da bodo ogorčeni zaradi vplivov podnebnih sprememb, kot so razseljevanje, uničenje skupnosti, izguba bližnjih, motnje v izobraževanju in socialna nestabilnost (Clayton idr., 2023).

Policy odzivi

Za zmanjšanje tveganj za zdravje otrok, povezanih s podnebjem, so potrebni nujni in na otroke osredotočeni ukrepi za prilagoditev sistemov zdravstvenega varstva in podpore, da se zaščitijo najranljivejši člani družbe. Svet Evropske unije je leta 2022 sprejel priporočilo o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj. Več projektov, ki jih je financirala EU, je podprlo izvajanje sonaravnih rešitev, namenjenih preoblikovanju prostorov, ki jih obiskujejo otroci, kot so šole ali igrišča, v hladne otoke za preprečevanje toplotnih vplivov (npr. program OASIS ali projekt myBUILDINGisGREEN). Drugi projekti (kot je SINPHONIE)so privedli do priporočil za dobro počutje otrok in izvajanja tehnoloških rešitev za zmanjšanje vpliva onesnaženosti zraka v šolah. Večja ozaveščenost ima ključno vlogo pri zmanjševanju tveganja nesreč. Projekti, kot sta WATERCARE ali Hull Children’s Flood, so namenjeni ozaveščanju otrok in mladih o poplavah in tveganjih za kakovost vode, predvsem z izobraževalnimi moduli, praktičnimi laboratoriji ali spletnimi platformami. Primeri posebnih orodij za ozaveščanje otrok vključujejo zbirko orodij o vektorskih nalezljivih boleznih, ki jo je pripravil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ter izobraževalno igronizozemskih zdravstvenih organov o klopih in boreliozi. Cepljenje je zelo učinkovita obramba proti klopnemu encefalitisu (TBE). Vendar se priporočila za cepljenje proti TBE, tudi za otroke, med evropskimi državami zelo razlikujejo. Avstrija in Švica sta edini državi z nacionalnimi univerzalnimi programi cepljenja, druge evropske države pa svoja priporočila utemeljujejo na dejavnikih, kot so področja tveganja ali poklicna izpostavljenost (Steffen, 2019; Erber in Schmitt, 2018).

Referenčni dokumenti

• Amengual, A., et al., 2014, „Projections of heat waves with high impact on human health in Europe“ (Projekti vročinskih valov z velikim vplivom na zdravje ljudi v Evropi), Global and Planetary Change 119, str. 71–84. https://doi.org/10.1016/j.gloplacha.2014.05.006.
• Anderko, L., idr., 2020, Climate changes reproductive and children’s health: pregled tveganj, izpostavljenosti in vplivov“, Pediatric Research 87(2), str. 414–419. https://doi.org/10.1038/s41390-019-0654-7.
• Beck, I., et al., 2013, „High Environmental Ozone Levels Lead to Enhanced Allergenicity of Birch Pollen“ (Visoke ravni ozona v okolju povzročajo povečano alergenost cvetnega prahu breze), PLOS ONE 8(11), str. e80147. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0080147.
• Clayton, S., idr., 2023, Mental Health and Our Changing Climate: Children and Youth Report 2023 (Poročilo o otrocih in mladih za leto 2023), American Psychological Association and ecoAmerica, Washington DC. Na voljo na spletnem naslovu https://doi.apa.org/doi/10.1037/e504642023-001 (dostop aprila 2024).
• Evropska agencija za okolje, 2024, Evropska ocena podnebnega tveganja, Evropska agencija za okolje. Na voljo na spletnem naslovu https://www.eea.europa.eu/publications/european-climate-risk- assessment (dostop marca 2024).
• Erber, W. in Schmitt, H.-J., 2018, „Self-reported klop-borne encefalitis (TBE) vaccination coverage in Europe: Rezultati presečne študije“, klopi in bolezni, ki se prenašajo s klopi 9(4), str. 768 in 777. https://doi.org/10.1016/j.ttbdis.2018.02.007.
• Evropski observatorij za podnebje in zdravje, 2022, „Exposure of vulnerable groups to climate risks“ (Izpostavljenost ranljivih skupin podnebnim tveganjem). Na voljo na spletnem naslovu https://climate-adapt.eea.europa.eu/sl/observatory/evidence/projections-and-tools/exposure-of-vulnerable-groups to-climate-risks (dostop aprila 2024).
• Gertler, M., et al., 2015, „Outbreak of cryptosporidium hominis following river flooding in the city of Halle (Saale), Germany, August 2013“ (Izbruh kriptosporidium hominis po poplavah rek v mestu Halle (Saale), Nemčija, avgust 2013), BMC Infectious Diseases 15(1), str. 88. https://doi.org/10.1186/s12879-015-0807-1.
• Hickman, C., et al., 2021, Climate anxiety in children and young people and their beliefs about government responses to climate change: a global survey“, The Lancet Planetary Health 5(12), str. e863-e873. https://doi.org/10.1016/S2542-5196(21)00278-3.
• Hoey, H., idr., 2020, „Children facing natural, economic and public health crisis in Europe: Tveganja predvidljive nepredvidljivosti“, Türk Pediatri Arşivi 55(S1), str. S4–S9. https://doi.org/10.14744/TurkPediatriArs.2020.55553
• Huss-Marp, J., et al., 2006, „Influence of short-term exposure to airborne Der p 1 and volatile organic compounds on skin barrier function and dermal blood flow in patients with atopical eczema and healthy individuals“ (Vpliv kratkotrajne izpostavljenosti zraku Der p 1 in hlapnim organskim spojinam na funkcijo bariere kože in pretok krvi skozi kožo pri bolnikih z atopijskim ekcemom in zdravih posameznikih), Clinical and Experimental Allergy: Journal of the British Society for Allergy and Clinical Immunology 36(3), str. 338–345, https://doi.org/10.1111/j.1365–2222.2006.02448.x.
• King, S., et al., 2012, „Using Natural Disasters to Study the Effects of Prenatal Maternal Stres on Child Health and Development“ (Uporaba naravnih nesreč za preučevanje učinkov stresa pri nosečnicah na zdravje in razvoj otrok), raziskava o napakah pri rojstvu, del C: Zarodek danes: Ocene 96(4), str. 273–288. https://doi.org/10.1002/bdrc.21026.
• Léger-Goodes, T. in drugi, 2022, Eco-anxiety in children: A scoping review of the mental health impacts of the awareness of climate change“, Frontiers in Psychology 13, str. 1–21. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.872544.
• Manning, C., in Clayton, S., 2018, „Threats to mental health and wellbeing associated with climate change“ (Grožnje duševnemu zdravju in dobremu počutju, povezane s podnebnimi spremembami), v: Clayton, S. in Manning, C. (ur.), Psychology and Climate Change (Psihologija in podnebne spremembe). Human perceptions, impacts and responses, Academic Press, str. 217–244. Na voljo na spletnem naslovu https://doi.org/10.1016/B978-0-12-813130-5.00009-6.
• Nieuwenhuijsen, M. in drugi, 2023, Air Pollution and Children – Protect our Future Generation with Improving Ambient Air Quality Guidelines (Onesnaženost zraka in otroci – Zaščitimo našo prihodnjo generacijo s smernicami za boljšo kakovost zunanjega zraka), Urban Planning, Environment and Health Initiative (Pobuda za urbanistično načrtovanje, okolje in zdravje), ISGlobal, Barcelona. Na voljo na spletnem naslovu https://www.isglobal.org/documents/10179/12351497/AAQD+Policy+brief+Air+pollution+and+children+VF.pdf/215fb927-26e0-4073-b8a7-9e35509404a6?t=1689076937000 (obiskano aprila 2024).
• Pinkerton, K. E., in Joad, J. P., 2000, The mammalian respirator system and critical windows of exposure for children’s health (Dihalni sistem sesalcev in kritična okna izpostavljenosti za zdravje otrok), Environmental Health Perspectives 108(suppl 3), str. 457–462. https://doi.org/10.1289/ehp.00108s3457.
• Rasmussen, K., idr., 2017, „Climate-change-induced range shifts of three allergenic ragweeds (Ambrosia L.) in Europe and their potential impact on human health“ (Podnebne spremembe povzročajo premike razpona treh alergenih grin (Ambrosia L.) v Evropi in njihov potencialni vpliv na zdravje ljudi), PeerJ 5, str. e3104. https://doi.org/10.7717/peerj.3104.
• Salthammer, T. in drugi, 2016, „Children’s well-being at schools: Impact of climate conditions and air pollution (Vpliv podnebnih razmer in onesnaženosti zraka), Environment International 94, str. 196–210. https://doi.org/10.1016/j.envint.2016.05.009
• Sanson, A. V., idr., 2022, „Children and Climate Change“ (Otroci in podnebne spremembe), Elements in Child Development (Elementi razvoja otrok), https://doi.org/10.1017/9781009118705.
• Semenza, J. C. in drugi, 2017, „Environmental Suitability of Vibrio Infections in a Warming Climate: sistem zgodnjega opozarjanja“, Environmental Health Perspectives 125(10), str. 107004. https://doi.org/10.1289/EHP2198.
• Semenza, J. C., in Suk, J. E., 2018, „Vector-borne diseases and climate change: evropska perspektiva“, FEMS microbiology letter 365(2), str. fnx244. https://doi.org/10.1093/femsle/fnx244.
• Shafquat, M., idr., 2023, The Incidence of Lyme Borreliosis Among Children (Pojavnost borelioze pri otrocih), The Pediatric Infectious Disease Journal 42(10), str. 867. https://doi.org/10.1097/INF.0000000000004040
• Steffen, R., 2019, „Tick-borne encephalitis (TBE) in children in Europe: Epidemiologija, klinični izid in primerjava priporočil za cepljenje“, Klopi in bolezni, ki se prenašajo s klopi 10(1), str. 100–110. https://doi.org/10.1016/j.ttbdis.2018.08.003.
• Thiery, W., idr., 2021, „Intergenerational inequities in exposure to climate extremes“ (Medgeneracijske neenakosti pri izpostavljenosti podnebnim ekstremom), Science 374(6564), str. 158–160. https://doi.org/10.1126/science.abi7339.
• Unicef, 2023, Beat the Heat: zaščita otrok pred vročinskimi valovi v Evropi in Srednji Aziji,poročilo o politiki, UNICEF-ov regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo, Ženeva. Na voljo na https://www.unicef.org/eca/media/30076/file/Beat%20the%20Heat%20Report.pdf (dostop aprila 2024).
• UNICEF, 2024, The State of Children in the European Union 2024 (Stanje otrok v Evropski uniji 2024), UNICEF, New York. Na voljo na https://www.unicef.org/eu/media/2581/file/The%20environment%20in%20child%20well-being%20policy%20brief.pdf (obiskano aprila 2024).
• Vanos, J. K. in drugi, 2017, „Effects of physical activity and shade on the heat balance and thermal perceptions of children in a playground microclimate“ (Učinki telesne dejavnosti in sence na toplotno ravnovesje in toplotno zaznavanje otrok v mikroklimi igrišča), Building and Environment 126, str. 119–131, https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2017.09.026.
• Xu, Z., idr., 2014, The impact of heat waves on children’s health: a systematic review“, International Journal of Biometeorology 58(2), str. 239–247. https://doi.org/10.1007/s00484-013-0655-x.