poplave

Smrtne žrtve, povezane s poplavami (1980–2023)

Vir: CATDAT podjetja RiskLayer GmBH. Nabor podatkov je bil pripravljen in dan na voljo v skladu s sporazumom o ravni storitev med Evropsko agencijo za okolje in Evropsko komisijo o vključevanju načel GEOSS za izmenjavo in upravljanje podatkov v podporo evropskemu okolju. Metapodatki so na voljo tukaj.

Zdravstvena vprašanja

Poplave lahko vplivajo na telesno in duševno zdravje. Med poplavami neposredni fizični učinki na zdravje vključujejo utopitev, poškodbe, ki jih povzroči stik s predmeti v poplavni vodi, hipotermijo in električne poškodbe. Po podatkih CATDAT organizacije RiskLayer GmMH je bilo med letoma 1980 in 2023 v zvezi s poplavami v državah EGP-32 izgubljenih 5 688 življenj.

Preplavljanje odplak, ki ga povzročajo poplave, povečuje tveganje za nalezljive bolezni, zlasti pri otrocih (EEA, 2020). Poplave povečujejo tveganje za virusne okužbe, kot so norovirus, hepatitis A in rotavirus; okužbe, ki jih povzročajo paraziti Cryptosporidium spp.in Giardia (v manjši meri); in bakterijske okužbe, ki jih povzročajo Campylobacter spp., patogena E. coli, Salmonella enterica in v manjši meri Shigella spp. (ECDC, 2021).

Zastajajoča voda, ki ostane po poplavah (npr. v kleteh, vrtovih, parkih, na kmetijskih poljih), lahko ustvari primerna mesta za razmnoževanje komarjev, s čimer se poveča tveganje za bolezni, ki jih prenašajo komarji. Poleg tega se lahko poveča tveganje za srčne napade, težave z dihanjem in slabe izide nosečnosti (ECDC, 2021; Paterson idr., 2018).

Posredni učinki poplav, tako med poplavami kot po njih, vključujejo zdravstvene težave, ki jih povzročijo motnje v zdravljenju; fizična delovna obremenitev, povezana s čiščenjem in obnovo; pomanjkanje medicinske pomoči, električne energije ali varne vode; ter težave z dobavnimi verigami hrane, električne energije ali sanitarnih storitev (Paterson idr., 2018). Poplave lahko povzročijo materialno škodo, kar lahko povzroči razselitev in prenatrpanost. Življenje v stanovanjih, ki so jih prizadele poplave, lahko povzroči pljučne in sistemske glivične okužbe (npr. zaradi glive Aspergillusv zraku in prahu) ter izpostavljenost mikotoksinom.

Poplave lahko povzročijo tudi izgubo zaposlitve, pomanjkanje dostopa do otroškega varstva in šolskih storitev ter povečano nasilje v družini (Mason idr., 2021). Do 75 % ljudi, ki so jih prizadele poplave, ima težave z duševnim zdravjem: travma, duševna stiska v kratkoročnem obdobju do posttravmatske stresne motnje, tesnoba, nespečnost, psihoza in depresija (Munro idr., 2017; Regionalni urad SZO za Evropo, 2013).

Med prebivalci, ki so še posebej izpostavljeni škodljivim učinkom poplav, so starejši, otroci, osebe s kroničnimi boleznimi ali telesnimi okvarami in nosečnice (Regionalni urad SZO za Evropo, 2017). Ljudje, ki so nastanjeni v začasnih zatočiščih, so bolj dovzetni za zdravstvene težave zaradi večje verjetnosti izpostavljenosti patogenom nalezljivih bolezni v skupnih bivališčih in motenj v njihovem rednem zdravstvenem varstvu. Nujni delavci in reševalci so izpostavljeni večjemu tveganju za bolezni, ki se prenašajo z vodo, zaradi povečane poklicne izpostavljenosti, saj pridejo v stik z onesnaženo poplavno vodo, ruševinami in blatom (ECDC, 2021).

Opaženi učinki

Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča je trenutno 172 000 ljudi v Evropi (EU-27 + Združeno kraljestvo) vsako leto izpostavljenih poplavam rek (Dottori idr., 2020), 100 000 pa jih je izpostavljenih obalnim poplavam (Vousdoukas idr., 2020). Desetina evropskega mestnega prebivalstva trenutno živi na območjih, ki so potencialno izpostavljena poplavam (EEA, 2020). Več kot tretjina evropskega prebivalstva živi v obalnih regijah (EEA, 2021c).

V obdobju 1980–2022 so poplave povzročile 5 582 smrtnih žrtev v državah članicah agencije EEA. Po Paprotny et al. (2018), trendi poplav med letoma 1870 in 2016 kažejo stalno povečevanje letno poplavljenih območij in števila prizadetih oseb. Vendar se je število smrtnih žrtev v tem obdobju zmanjševalo, kar kaže na večjo pripravljenost sistemov nujne pomoči in zdravstvenega varstva. Kljub temu so bile poletne poplave leta 2021 v srednji in zahodni Evropi z vsaj 212 dokumentiranimi smrtnimi žrtvami najsmrtonosnejše poplave, povezane z vremenom, v Evropi v več kot 50 letih (ECDC, 2021).

Predvideni učinki

Tveganje poplav zaradi podnebnih sprememb se bo v številnih regijah po vsej Evropi verjetno povečalo. Projekcije v okviru scenarijev z visokimi in srednjimi emisijami kažejo veliko zaupanje v izjemno povečanje padavin v regijah severne, srednje in vzhodne Evrope ter na alpskem območju, medtem ko so projekcije za južno Evropo bolj mešane (IPCC, 2021; Evropska agencija za okolje, 2021b).

Glede na spreminjajoče se podnebje naj bi bilo ob koncu stoletja število ljudi, izpostavljenih letnim poplavam rek v Evropi, 252 000 pod 1,5 °C po scenariju globalnega segrevanja; 338 000 pri scenariju zvišanja temperature za 2 °C; in 484 000 – kar je več kot trikrat več od sedanjega števila – po scenariju zvišanja temperature za 3 °C. Vendar je lahko s prilagoditvenimi ukrepi izpostavljeno prebivalstvo omejeno na 100 000 ali manj v okviru vseh scenarijev globalnega segrevanja (Dottori idr., 2020).

Relativna morska gladina evropskih morij se bo v tem stoletju v vseh scenarijih emisij še naprej zviševala, kar bo povzročilo pogostejše obalne poplave vzdolž večine evropskih obal (EEA, 2021c). Po napovedih bo do leta 2100 do 2,2 milijona ljudi izpostavljenih obalnim poplavam po scenariju z visokimi emisijami, 1,4 milijona pa po scenariju zmerne blažitve brez dodatnih prilagoditvenih ukrepov. Pričakuje se, da se bodo te številke s prilagoditvenimi ukrepi zmanjšale na 0,8 milijona oziroma 0,6 milijona (Vousdoukas idr., 2020).

Starajoče se evropsko prebivalstvo, ki trpi zaradi kroničnih bolezni in družbene izolacije, je vse bolj izpostavljeno težavam s telesnim in duševnim zdravjem, povezanim s poplavami. Vse večja urbanizacija, ki vključuje nadaljnji razvoj poplavnih ravnic in povečano pozidavo površin v mestih, bo verjetno prispevala tudi k večji izpostavljenosti Evropejcev poplavam.

Policy odzivi

Ukrepe za varovanje zdravja prebivalstva pred poplavami je mogoče razdeliti na tiste, ki so pomembni za preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in obnovo (Regionalni urad SZO za Evropo, 2017). Dolgoročno preprečevanje med drugim vključuje opredelitev poplavno ogroženih območij, urbanistično načrtovanje, občutljivo na poplave, s poudarkom na ozelenitvi mest in prepustnosti površin. Drugi ukrepi za preprečevanje poplav vključujejo premestitev človekovih dejavnosti s poplavnih ravnic; nadgradnja kanalizacijskih sistemov; in uporaba infrastrukture za zaščito pred poplavami, kot so nasipi ali jezovi (EEA, 2020). Primeri ukrepov za pripravljenost in odzivanje so odporni sistemi oskrbe z vodo in sanitarni sistemi; stavbe, odporne proti poplavam; razpoložljivost evakuacijskih centrov; vzpostavitev načrta pripravljenosti na poplave. To vključuje načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za zdravstvene ustanove, ki jim omogočajo nadaljnje delovanje v zvezi z organizacijo dela, oskrbo pacientov, upravljanjem oskrbe, vodo in sanitarnimi storitvami (Regionalni urad SZO za Evropo, 2017).

Na evropski ravni lahko učinkovita uporaba sistemov zgodnjega opozarjanja, kot je evropski sistem za ozaveščanje o poplavah (EFAS), ki je sestavni del storitve programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS), zmanjša vpliv poplav. Program EU RescEU zagotavlja sodelovalno podporo državam v primeru nesreč (kot so kritične poplave) z zaščito državljanov in obvladovanjem tveganj.

Ukrepi za okrevanje vključujejo naknadno zdravstveno oskrbo na področju duševnega zdravja, določbe za ranljive osebe, preprečevanje nevarnosti električnega toka med okrevanjem in čiščenjem ter epidemiološki/higienski/sanitarni nadzor.

Referenčni dokumenti

• Dottori et al. (2020), Adapting to increasing river flood risk in the EU under climate change (Prilagajanje vse večji poplavni ogroženosti rek v EU zaradi podnebnih sprememb). Tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča.

• ECDC (2021) Ekstremne padavine in katastrofalne poplave v zahodni Evropi – 29. julij 2021.

• EEA (2016) Poplave in zdravje

• Evropska agencija za okolje (2020), Urban adaptation in Europe: kako se mesta in kraji odzivajo na podnebne spremembe.

• EEA (2021a) Gospodarske izgube zaradi skrajnih podnebnih pojavov v Evropi

• EEA (2021b) Mokre in suhe – močne padavine in rečne poplave. Spreminjajoče se podnebne nevarnosti v Evropi – interaktivno poročilo Evropske agencije za okolje, ki temelji na indeksu.

• Evropska agencija za okolje (2021c) Obalno morje. Spreminjajoče se podnebne nevarnosti v Evropi – interaktivno poročilo Evropske agencije za okolje, ki temelji na indeksu.

• IPCC (2021) Climate Change 2021: Fizikalno-znanstvena podlaga. Prispevek delovne skupine I k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah

• Mason, K. et al. (2021) Social Vulnerability Indicators for Flooding in Aotearoa New Zealand (Kazalniki socialne ranljivosti za poplave v Aotearoi na Novi Zelandiji). Int. J. Environ (angleščina). Res. Javno zdravje 18. https://doi.org/10.3390/IJERPH18083952

• Munro, A. et al. (2017), Effect of evacuation and displacement on the association between flooding and mental health results (Učinek evakuacije in razseljevanja na povezavo med poplavami in posledicami za duševno zdravje): presečna analiza podatkov iz raziskav v Združenem kraljestvu. Lancet. Planet. Zdravi. 1, e134–e141. https://doi.org/10.1016/S2542-5196(17)30047-5

• Paprotny, D. et al. Trendi izgub zaradi poplav v Evropi v zadnjih 150 letih. Nat. Komunikacija. 2018 91 9, 1–12. https://doi.org/10.1038/s41467-018-04253-1

• Paterson, D.L. et al. (2018) Health Risks of Flood Disasters (Zdravstvena tveganja poplavnih nesreč). Clin. Okužite se. Dis. 67, 1450–1454. https://doi.org/10.1093/CID/CIY227

• Vousdoukas, M.I. et al. (2020), Adapting to increasing coastal flood risk in the EU under climate change (Prilagajanje vse večji poplavni ogroženosti obalnih območij v EU zaradi podnebnih sprememb). Tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča.

• Regionalni urad SZO za Evropo (2017), Poplave: obvladovanje zdravstvenih tveganj v evropski regiji SZO.

• Regionalni urad SZO za Evropo (2013), Poplave v evropski regiji SZO: učinke na zdravje in njihovo preprečevanje.