European Union flag

Zdravstvena vprašanja

Evropa je najhitreje segrevajoča se celina na planetu. V zadnjih letih se Evropa sooča z rekordnimi poletnimi temperaturami in ponavljajočimi se dolgotrajnimi vročinskimi valovi. Trajanje in intenzivnost vročinskih valov, nevarnih za zdravje ljudi, se povečujeta in naj bi se po vseh podnebnih scenarijih po vsej Evropi še znatno povečala, zlasti v južni Evropi. 

Ko je človeško telo izpostavljeno obdobjem zelo visoke temperature, se lahko bori za samoregulacijo, kar ima za posledico vročinski stres, toplotno izčrpanost, vročinsko kap in zaplete zaradi že obstoječih zdravstvenih stanj, ki v nekaterih primerih vodijo do prezgodnje smrti. Starejši ljudje, otroci, nosečnice, delavci v fizično zahtevnih poklicih, ljudje s kardiovaskularnimi, respiratornimi ali ledvičnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali duševnimi motnjami ter marginalizirani in nezadostno financirani ljudje so med najbolj izpostavljenimi ekstremnim vročinam (WHO Europe, 2021). Povečana rekreacijska uporaba vodnih teles v vročem vremenu v kombinaciji z višjimi temperaturami vode povečuje tveganje za nekatere bolezni, ki se prenašajo z vodo, kot je vibrioza. Visoke temperature in vse večja zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb na splošno lahko povzročijo tudi slabo duševno zdravje (EU-OSHA, 2025).  

Starost, že obstoječa zdravstvena stanja in socialna prikrajšanost so ključni dejavniki, zaradi katerih bodo ljudje verjetno imeli bolj škodljive zdravstvene posledice, povezane z vročino in ekstremnimi temperaturami (Regionalni urad SZO za Evropo, 2018). Druge ranljive skupine, ki so bolj ogrožene, vključujejo ljudi s kroničnimi boleznimi (kot so bolezni srca in ožilja, motnje endokrinega sistema, duševne motnje, presnovne motnje in motnje ledvic), nosečnice, majhne otroke, delavce na prostem, ljudi, ki živijo v urbanih okoljih v socialno in ekonomsko prikrajšanih okoljih, migrante in potnike. Poleg podnebnih sprememb staranje prebivalstva in urbanizacija močno vplivata na razmerje med temperaturo in zdravjem v evropski regiji SZO (Regionalni urad SZO za Evropo, 2021).

Opazovani učinki

Kar 95 % smrtnih žrtev, povezanih z ekstremnimi vremenskimi in podnebnimi pojavi, zabeleženih v Evropi med letoma 1980 in 2023, je bilo povezanih z vročinskimi valovi (Evropskaagencija za okolje, 2024a). Za leto 2022 je bilo ocenjeno, da je v Evropi zaradi toplote umrlo med 60 000 in 70 000 ljudi (Ballester idr., 2023; Ballester idr., 2024). Leta 2023 je bilo v Evropi ocenjenih nekaj manj kot 48 000 smrti, povezanih s toploto (Gallo idr., 2024). Vplivi toplote so tudi dodatno breme za že tako raztegnjene sisteme zdravstvenega varstva v Evropi. Na Portugalskem se je na primer število dnevnih sprejemov v bolnišnice med vročinskimi valovi med letoma 2000 in 2018 povečalo za 19 % (Alho idr., 2024). Posledice globalnega segrevanja se čutijo že zdaj: polovica smrti zaradi vročine v Evropi poleti 2022 je bila pripisana antropogenim podnebnim spremembam (Beck idr., 2024). V skladu z evropsko oceno podnebnih tveganj so toplotna tveganja za splošno prebivalstvo v južni Evropi že na kritičnih ravneh (EEA, 2024b).

Poleg tega značilnosti grajenega okolja vplivajo na izpostavljenost prebivalstva toploti. Skoraj polovica bolnišnic in šol v evropskih mestih je na območjih z močnimi učinki mestnega toplotnega otoka (> 2 °C), kar pomeni, da so njihovi ranljivi uporabniki in osebje izpostavljeni visokim temperaturam. 

Slabo zdravje in dobro počutje med vročinskimi valovi lahko zmanjšata ponudbo delovne sile in produktivnost dela ter sta lahko povezana tudi z delovnimi nesrečami in poškodbami. To zmanjšanje ima širše gospodarske in finančne posledice v najbolj prizadetih regijah.

Predvideni učinki

Visoke temperature in vročinski valovi naj bi se v prihodnosti povečevali, zlasti v južni Evropi. Evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA) opisuje raven tveganja za zdravje ljudi zaradi vročine v drugi polovici stoletja kot „katastrofalno“ in poziva k nujnemu ukrepanju (Evropskaagencija za okolje, 2024b). Čeprav je globalno segrevanje omejeno na 1,5 °C, se pričakuje, da bo do konca stoletja 100 milijonov ljudi v EU in Združenem kraljestvu vsako leto doživelo ekstremne vročinske valove; desetkratno povečanje v primerjavi z izhodiščem za obdobje 1981–2010 (Naumann idr., 2020). 

Delež starejših v EU, starejših od 65 let, naj bi se povečal z 21,6 % v letu 2024 na 32,5 % do leta 2100 (Eurostat, 2025), s čimer se bo povečalo tveganje izpostavljenosti in umrljivosti, povezane s toploto. V skladu z dokazno podlago v EUCRA naj bi se smrtnost zaradi ekstremne vročine v EU brez prilagajanja in glede na pričakovane demografske spremembe povečala za desetkrat pod raven globalnega segrevanja za 1,5 °C, pri ravni globalnega segrevanja za 3 °C pa za več kot 30-krat. To ustreza več sto tisoč smrtim, ki jih je mogoče pripisati vročini do konca stoletja. Učinki na umrljivost in obolevnost bodo največji v južni Evropi (EEA, 2024b).

Policy odzivi

Za preprečevanje vročine je potreben portfelj ukrepov na različnih ravneh, vključno z meteorološkimi sistemi zgodnjega opozarjanja, pravočasnim javnim in zdravniškim svetovanjem, izboljšavami stanovanjskega in urbanističnega načrtovanja (npr. zagotavljanje ozelenitve mest), zagotavljanjem pripravljenosti zdravstvenih in socialnih sistemov za ukrepanje ter prilagajanjem delovnih pogojev v obdobjih vročega vremena. Na ravni EU uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje (EU) 2022/2371 krepi načrtovanje pripravljenosti in odzivanja držav članic in EU, tudi za dogodke, povezane s podnebjem, kot je ekstremna vročina.

Vplivi toplote na zdravje ljudi so priznani v velikem deležu nacionalnih politik prilagajanja in nacionalnih zdravstvenih strategij. Vendar je v skladu z evropsko oceno podnebnih tveganj raven pripravljenosti politike na segrevanje za Evropo kot celoto ocenjena kot srednja zaradi različnih pristopov, ki se uporabljajo za oceno bremena umrljivosti, povezanega s segrevanjem,v državah članicah, in vidikov socialne pravičnosti, ki jih v politikah prilagajanja pogosto ni (Evropska agencija za okolje, 2024b).

Akcijski načrti za zdravje pri vročini so priznani kot ključno orodje za zmanjšanje smrti in preprečevanje drugih vplivov na zdravje v obdobjih visokih temperatur. Namen HHAP je dodeliti odgovornosti v primeru izrednih toplotnih razmer ter načrtovati kratkoročne ukrepe (kot so izdajanje vremenskih opozoril in nasvetov o vedenju) in dolgoročne izboljšave na področju stanovanjskega in urbanističnega načrtovanja za zmanjšanje izpostavljenosti toploti (WHO Europe, 2021). Leta 2024 je imelo 21 od 38 držav EEA vzpostavljene akcijske načrte za zdravje pri ogrevanju, še štiri pa so jih razvijale. Priporoča se nadaljnji razvoj, ocenjevanje in revizija HHAP s posebnim poudarkom na ranljivem prebivalstvu, da bi se države bolje pripravile na prihodnje ekstremne vročinske razmere (Evropskaagencija za okolje, 2024c). Vse države EEA-38 so podpisale izjavo s sedme ministrske konference o okolju in zdravju (v nadaljnjem besedilu: izjava iz Budimpešte), v kateri so se zavezale, da bodo „razvijale in posodabljale akcijske načrte za zdravje, povezano s toploto, da bi učinkovito preprečevale zdravstvena tveganja, povezana s toploto, se pripravile nanje in se nanje odzvale, hkrati pa prilagodile urbanistično načrtovanje za obravnavanje vplivov učinkov mestnih toplotnih otokov ob upoštevanju pristojnosti različnih ravni upravljanja“ (WHO Europe, 2023).

S podnebjem povezana zdravstvena tveganja na delovnem mestu, vključno s toplotnim stresom, so obravnavana v strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu (2021–2027), ki določa ključne prednostne naloge in področja ukrepanja za zagotovitev varnih in zdravih delovnih pogojev glede na nastajajoče izzive, vključno s tistimi, ki so povezani s podnebnimi spremembami in toploto pri delu. Agencija EU-OSHA je maja 2023 objavila smernice o vročini pri delu, zlasti v zvezi z visokimi temperaturami. Evropska komisija trenutno ocenjuje vprašanje toplote pri delu v okviru tekočega pregleda Direktive 89/654/EGS o delovnem mestu. Novembra 2024 je Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu sprejel mnenje „Podnebnespremembe – ekstremne vremenske razmere“,v katerem je priporočil nadaljnje ukrepe v zvezi s toploto pri delu. Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) Evropske komisije je decembra 2024 ustanovil delovno skupino za fizikalne dejavnike za podporo odboru SLIC pri spodbujanju doslednosti pri izvrševanju direktiv EU o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z izpostavljenostjo fizičnim tveganjem tudi na področju ekstremnih temperatur ter za opredelitev vpliva podnebnih sprememb na varnost in zdravje delavcev v vseh sektorjih.   

V celovitem pristopu Evropske komisije k duševnemu zdravju (2023) je poudarjeno, da je treba pri obravnavanju duševnega zdravja in dobrega počutja vseh skupin prebivalstva upoštevati okoljske in podnebne stresorje, kot je ekstremna vročina.

V prihodnje se na podlagi prve EUCRA in sporočila Evropske komisije o obvladovanju podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje trenutno razvija prihodnja evropska pobuda za odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj, da bi vzpostavili ambicioznejši, celovitejši in skladnejši pristop EU k odpornosti proti podnebnim spremembam in pripravljenosti nanje, ki bo zajemal države članice in raven EU. Pobuda, ki naj bi bila sprejeta proti koncu leta 2026, bo prednostno obravnavala varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi v odziv na vse večja tveganja podnebnih sprememb, vključno z ekstremno in dolgotrajno vročino, na primer z zagotavljanjem rednih znanstveno utemeljenih ocen tveganja ter dostopnih orodij za javnost in nosilce odločanja.

Fpodatki o urtherju

Sklici

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.