zemeljski plazovi

Neposredni in posredni vplivi zemeljskih plazov na zdravje

Zdravstvena vprašanja

Zemeljski plazovi se nanašajo na vrsto različnih nevarnosti, ki vključujejo premikanje tal, vključno z blatnim tokom, kamninskim plazom ali podorom. Pogosto se pojavljajo skupaj z drugimi nevarnostmi, kot so poplave, in so najpogostejše na gorskih območjih. Zemeljski plazovi lahko povzročijo različne neposredne vplive na zdravje, vključno s smrtnimi žrtvami, poškodbami (npr. zlomljenimi kostmi, notranjimi poškodbami, poškodbami glave) in hudim duševnim stresom, kadar smo priča uničenju in smrti (npr. psihološka stiska, tesnoba, depresija, posttravmatska stresna motnja (PTSD)) (Kennedy idr., 2015). Resnost vpliva je vsaj delno posledica hitrosti plazu, ki preseneča ljudi ter jim pušča malo časa za opozarjanje in sprožitev postopkov v sili (Petrucci, 2022).

Zemeljski plazovi imajo tudi posreden vpliv na zdravje ljudi. Motnje v infrastrukturi, zdravstvenih ustanovah in prometnih omrežjih lahko ovirajo prizadevanja za odzivanje na izredne razmere, zmanjšajo dostopnost zdravstvenega varstva in povzročijo zamude pri zdravljenju, kar zaostruje zdravstvene težave (Kennedy idr., 2015). Poleg tega lahko motena infrastruktura, vključno s sanitarnimi sistemi in sistemi oskrbe z vodo, ter ekološki vplivi zmanjšajo kakovost vode in povzročijo okužbe, če ljudje pridejo v stik z onesnaženo vodo, zemljo ali hrano. Socialno-ekonomske posledice, kot so razselitev po zemeljskem plazu ter izguba delovnih mest, premoženja in sredstev za preživljanje, lahko dodatno povzročijo dolgoročne učinke na duševno zdravje (Kennedy idr., 2015). Delavci, ki okrevajo, in prostovoljci, ki sodelujejo pri dejavnostih čiščenja zaradi zemeljskih plazov, so še posebej izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, vključno z boleznimi, poškodbami in smrtjo.

Opaženi učinki

V obdobju 1995–2014 je 27 držav[1] v evropski regiji zabeležilo 1 370 smrtnih žrtev in 784 poškodb na 476 smrtonosnih zemeljskih plazovih (Haque idr., 2016). Ko je bil ugotovljen vzrok za zemeljski plaz, je bil najpogosteje posledica ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so močno deževje in poplave. V nekaterih drugih primerih so zemeljske plazove sprožili rudarstvo, industrijske dejavnosti ali potresi (Haque idr., 2016). Na splošno zemeljski plazovi najbolj prizadenejo ljudi, ki živijo na gorskih območjih, kot so Alpe, ali na gorskih območjih v Turčiji, vendar na verjetnost zemeljskih plazov vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so lastnosti tal, pokrovnost tal in vodni tok. Med letoma 1995 in 2014 je bil trend naraščanja zemeljskih plazov, ki je bil najbolj izrazit med letoma 2008 in 2014. V nekaterih državah, kot sta Italija in Turčija, kjer je bilo zabeleženih 43 % vseh smrtonosnih zemeljskih plazov, je bilo v drugi polovici obdobja 1995–2014, zlasti pa v zadnjih petih letih, opaženih veliko več zemeljskih plazov, ki so jih večinoma povzročili naravni pojavi, kot so močno deževje in poplave (Haque idr., 2016). Na voljo je zelo malo kvantitativnih informacij o vplivih zemeljskih plazov na zdravje, ki presegajo število smrtnih žrtev ali poškodb, ter skoraj nobenih podatkov o psihosocialnih vplivih zemeljskih plazov in njihovih učinkih na duševno zdravje v Evropi (Kennedy idr., 2015).

Predvideni učinki

Pričakuje se, da se bosta zaradi podnebnih sprememb pogostost in obseg zemeljskih plazov še naprej povečevala, zlasti v alpskih regijah in predvsem zaradi povečanja ekstremnih padavin (Haque idr., 2016; Auflič idr., 2023). Kljub temu je skladno razumevanje prihodnjih vplivov podnebnih sprememb na zemeljske plazove in njihovih vplivov na zdravje v Evropi zabrisano zaradi zapletenosti številnih različnih mehanizmov in okoljskih dejavnikov (Olsson idr., 2019). Pogoste obilne padavine in poplave bodo na primer verjetno povzročile več zemeljskih plazov. V visokih gorskih verigah lahko segrevanje povzroči tudi taljenje permafrosta in s tem povezane zemeljske plazove. Po drugi strani naj bi se v gorah nižjega območja, kjer segrevanje zmanjšuje število ciklov zamrzovanja in odmrzovanja, s čimer se spodbujajo vremenske razmere, ki spodbujajo podor, zemeljski plazovi, povezani s podorom, zmanjšali (Nissen idr., 2023). Poleg tega povečanje števila zemeljskih plazov ne bi nujno povzročilo sorazmernega povečanja vplivov na zdravje. Posledice za zdravje so odvisne tudi od obsega zemeljskega plazu in števila ogroženih ljudi (Franceschini idr., 2022), na kar vplivajo spremembe pokrovnosti tal, gostote prebivalstva in porazdelitve prebivalstva (Casagli idr., 2017). V okviru projekta SAFELAND o tveganju za nastanek zemeljskih plazov v Evropi, ki ga financira EU, je bilo na primer ocenjeno, da se bo ogroženo prebivalstvo do leta 2090 povečalo za 15 % v primerjavi z letom 2010 (ne glede na splošno zmanjšanje prebivalstva), medtem ko bo le dodatnih 1,5 % območja izpostavljenih zemeljskim plazovom (večinoma zaradi spreminjajočih se vzorcev padavin) (Jaedicke idr., 2011).

Policy odzivi

Nadzor pred zemeljskim plazom, vključno z opredelitvijo območja tveganja, spremljanjem in sistemi zgodnjega opozarjanja, lahko prepreči izgubo življenj, premoženja in sredstev za preživljanje. Območja tveganja za zemeljske plazove so bila po vsej Evropi opredeljena v evropski karti občutljivosti za zemeljske plazove (ELSUS v2). V okviru projekta GIMS, ki ga financira EU, je bil razvit napreden in poceni sistem za spremljanje zemeljskih plazov in pogrezanja tal, ki lahko zazna, kdaj so pobočja nagnjena k drsenju, in zagotovi zgodnje znake hitrega in katastrofalnega gibanja. Norveška in Italija imata nacionalne sisteme zgodnjega opozarjanja za zemeljske plazove, v Italiji pa sisteme zgodnjega opozarjanja uporablja tudi več regionalnih vlad (Guzzetti idr., 2020).

Takojšnji ukrepi po zemeljskem plazu, kot so zgodnje opozarjanje in aktiviranje služb za iskanje in reševanje ter prva pomoč za poškodovane (pogosto del obstoječih načrtov nesreč), lahko znatno zmanjšajo vplive zemeljskih plazov na zdravje. Tudi vladna podpora po prisilnem razseljevanju zaradi dogodkov, kot so zemeljski plazovi, lahko zmanjša dolgoročne učinke na duševno zdravje (Baseler in Hennig, 2023).

Na ravni EU se nobena posebna politika ne odziva izključno na zemeljske plazove. Vendar so zemeljski plazovi pogosto navedeni kot del seznama nevarnosti v nekaj zakonodajnih dokumentih, kot je uredba o skupnih določbah, ki ureja 8 skladov EU. Zlasti zemeljski plazovi niso omenjeni v strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam).

[1] Medtem ko so med letoma 1995 in 2014 poročali o zemeljskih plazovih v 37 državah evropske regije, je le 27 držav poročalo o smrtnih žrtvah, in sicer Turčija, Italija, Portugalska, Rusija, Gruzija, Švica, Bolgarija, Španija, Avstrija, Norveška, Romunija, Francija, Bosna, Nemčija, Slovenija, Armenija Azerbajdžan, Anglija, Grčija, Srbija, Makedonija, Islandija, Ukrajina, Andora, Irska, Poljska, Švedska, Lihtenštajn, Belgija, Moldavija.

Referenčni dokumenti