European Union flag

Razvito v sodelovanju z agencijo EU-OSHA

Pregled več glavnih tveganj za zdravje in varnost pri delu, povezanih s podnebnimi spremembami

Vprašanja varnosti in zdravja pri delu

Podnebne spremembe vplivajo na varnost in zdravje delavcev zaradi višjih temperatur, izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju, stika s patogeni, onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih in na prostem ter ekstremnih vremenskih razmer. Lahko poveča obstoječa tveganja ali ustvari nova, kot so motnje, povezane s toploto, vektorske bolezni in bolezni, ki se prenašajo z vodo, nesreče, alergije in rak (ANSES, 2018). To lahko povzroči višje zdravstvene stroške, slabšo kakovost življenja in izgubo proizvodnje (Kjellstrom idr., 2016; Dasgupta et al. 2021; Dasgupta & Robinson, 2023). Prizadeti so lahko skoraj vsi sektorji, kar pomeni tveganja za delavce na prostem v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu, prve reševalce in zdravstvene delavce ter delavce v zaprtih prostorih, zlasti v toplotno intenzivnih ali fizično zahtevnih panogah. Starost, obstoječa zdravstvena stanja in socialno-ekonomski položaj lahko vplivajo na resnost zdravstvenih težav ter tveganje za varnost in zdravje pri delu z geografsko lokacijo. Strategije za zmanjševanje tveganja bi bilo zato treba prilagoditi raznolikosti aktivnega prebivalstva in regionalnim nevarnostim. Za ustrezno oceno in obvladovanje tveganj je potrebno temeljito razumevanje groženj, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za varnost in zdravje pri delu (VHH wiki, 2023).

Opaženi učinki

Višje temperature so glavna skrb za varnost in zdravje pri delu, tako za delavce na delovnem mestu kot za delavce na prostem. Ekstremna vročina lahko vpliva na koncentracijo in povzroči duševno utrujenost, dehidracijo, izčrpanost, poslabšanje bolezni srca, dihal in ledvic ter potencialno vročinsko kap, izčrpanost in sinkopo, če telo ne more vzdrževati običajne temperature (Parsons, 2014; Varghese idr., 2018; Evropska agencija za okolje, 2022; EU-OSHA, 2023b; OSH wiki, 2023;). Intenzivno fizično delo lahko dodatno prispeva k notranje ustvarjeni telesni toploti. Dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko privede do slabše presoje, manjše budnosti in utrujenosti, s čimer se poveča tveganje za nesreče. Nadaljnja izpostavljenost toploti zunaj delovnega časa lahko delavcem prepreči, da bi si ustrezno opomogli od toplotnega stresa med delovnimi izmenami, zlasti če živijo v slabo hlajenih razmerah (Hansen idr., 2013). V nekaterih regijah bo morda treba spremeniti delovne vzorce, da bi se izognili najbolj vročim in sončnim uram, nočno delo pa se lahko za nadomestilo poveča. To lahko privede do zmanjšane koncentracije in hitrosti refleksov, prizadeta pa je lahko tudi vidljivost, zaradi česar se poveča tveganje za poškodbe, povezane z delom (Jones idr., 2020; Narocki, 2021).

Delavci na prostem

Toplotni stres je veliko tveganje za delavce na prostem, zlasti kadar opravljajo intenzivno fizično delo z neposredno izpostavljenostjo sončni svetlobi in toploti v sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, gradbeništvo, rudarstvo in kamnolomi, promet in vzdrževanje ter oskrba javnih služb. Osebe, zaposlene v slabo plačanih poklicih, ki zahtevajo fizično delo zunaj, so lahko še posebej izpostavljene. Ekstremne temperature in vročinski valovi v južni Evropi poleti 2020–2022 so povzročili vročinske kapi in s toploto povezane smrtne žrtve med delavci na prostem, vključno s pometalci cest in zbiralci smeti. Na splošno petina do četrtina celotne delovne sile v Evropi kaže, da je vsaj četrtina svojega delovnega časa izpostavljena neprijetnim visokim temperaturam. Približno polovica delavcev na prostem in ročno aktivnih delavcev je izpostavljenih zelo visokim temperaturam (Eurofound, 2017).

Ljudje, ki delajo zunaj, so prav tako izpostavljeni povečani izpostavljenosti UV sevanju v spreminjajočem se podnebju, kar povečuje tveganje za sončne opekline in končno kožnega raka. V Evropi so delavci na prostem bolj izpostavljeni tveganju za nastanek kožnega raka kot delavci v zaprtih prostorih s podobnim tipom kože (Trakatelli idr., 2016). Neposredna izpostavljenost sončnemu sevanju lahko tudi poslabša motorično-kognitivno zmogljivost (Piil idr., 2020) in poveča tveganje poškodb.

Zaradi podnebnih sprememb se širi geografski obseg patogenov in prenašalcev (npr. klopov ali komarjev). Zaradi tega so delavci na prostem v številnih poklicih izpostavljeni tveganju nalezljivih vektorskih nalezljivih bolezni (Jones idr., 2020; Meima idr., 2020), vključno z boleznimi, ki so že prisotne v Evropi in postajajo vse bolj razširjene v spreminjajočem se podnebju (npr. klopni encefalitis),in tistimi, ki prej v Evropi niso bile endemične, kot so mrzlica doline Rift, rumena mrzlica, malarija, denga in čikungunja.

Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave in požari v naravi, naj bi se po vsej Evropi povečali po številu, resnosti in intenzivnosti ter lahko povzročijo poškodbe in smrtne žrtve. Hude vremenske razmere lahko povečajo tveganje utopitve, opeklin, ozeblin, za reševalce na terenu pa tveganje zaradi strupenih plinov, eksplozij, ekstremne vročine in gašenja požarov. Poleg fizičnih vplivov podnebne nevarnosti vplivajo tudi na duševno zdravje delavcev (Schulte idr., 2016; Dasgupta idr., 2021; SZO, 2022).

Kmetijstvo in gozdarstvo

Kmetijsko prebivalstvo EU se sooča s posebej resnimi tveganji zaradi podnebnih sprememb, vključno z boleznimi ledvic in drugimi boleznimi, povezanimi s toploto, saj so kmetje v EU zaradi starejše starosti zelo ranljivi (tretjina je starejša od 65 let; Jones idr., 2020; El Khayat idr., 2022).

Kmetje in gozdarski delavci delajo na območjih z gozdom, grmovjem ali visoko travo, kjer uspevajo klopi in žuželke, ki prenašajo patogene (Covert & Langley, 2002). Delavci vse bolj tvegajo, da se bodo okužili z vektorskimi nalezljivimi boleznimi, kot sta lymska borelioza in klopni encefalitis (Jones idr., 2020; Meima idr., 2020)

Kmetje in gozdarji so ogroženi tudi med čiščenjem po ekstremnih dogodkih, na primer zaradi padajočih dreves ali predmetov. Pogozdovanje poškodovanih območij in čiščenje grmičevja za zmanjšanje tveganja požarov lahko povečata pojav kostno-mišičnih obolenj (Jones idr., 2020), saj so te naloge še vedno predvsem ročna dejavnost.

Gradbena industrija

Delavci v gradbeni industriji pogosto delujejo na območjih, ki so pod vplivom mestnega toplotnega otoka (UHI) (tj. višje temperature v mestnih območjih kot v podeželskem okolju zaradi betona in asfalta, človekovih dejavnosti in pomanjkanja senčne vegetacije). Fizično zahtevne dejavnosti gradbenih delavcev povečujejo hitrost presnove in notranjo proizvodnjo toplote, kar na koncu povzroči večji toplotni stres (Nybo idr., 2021). Med poletnim vročinskim valom leta 2022 je bilo v Franciji prijavljenih sedem nesreč s smrtnim izidom pri delu, ki bi lahko bile povezane z vročim vremenom, vključno s tremi smrtnimi žrtvami v gradbenem sektorju (Santé publique France, 2022).

Reševalci/reševalke v

Ekstremni vremenski dogodki lahko resno prizadenejo reševalce, vključno z gasilci, policisti, osebjem za nujno medicinsko pomoč in psihologi, ob večjih nesrečah pa tudi reševalce, tehnike, vojaško osebje, protiteroristične sile, telesne vodnike, čistilce, gradbene delavce in prostovoljce.

Gasilci na terenu se soočajo z resnimi tveganji za zdravje pri delu, vključno z vročinsko izčrpanostjo, poškodbami ali opeklinami kože, duševnimi poškodbami ali izpostavljenostjo strupenim plinom ali rakotvornim snovem ter draženjem dihal (Ioannou idr., 2022). Med gasilci so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti, pri čemer so večja tveganja za starejše delavce s fizično napornimi nalogami (EU-OSHA, 2023a). V najslabšem primeru se lahko izgubi življenje. Eden od gozdnih požarov z najvišjo stopnjo smrtnosti se je zgodil avgusta 2007 na Hrvaškem, kjer je življenje izgubilo 12 gasilcev, eden pa je bil hudo poškodovan (Stipaničev idr., 2008).

Naravne nesreče lahko vključujejo poplave in s tem povezana tveganja, kot sta utopitev in širjenje bolezni, ki se prenašajo z vodo in prenašalci. Glodavci, ki jih privlačijo odpadki, lahko širijo leptospirozo. Zaradi stika s preživelimi lahko na reševalce vplivajo okužbe ran, okužbe, ki se prenašajo s kapljicami, kot so tuberkuloza, bolezni prebavil in bolezni, ki se prenašajo s krvjo (npr. HIV, hepatitis B in C). Druge okužbe zaradi stika z mrtvimi telesci vključujejo streptokokno okužbo skupine A (meningitis), sepso ali redke bolezni, kot je Creutzfeld-Jakobova bolezen (Hauke et al., 2011).

Zrušitev stavb in drugih objektov, prah in dim zaradi zrušitev ter splošno opustošenje lahko povečajo tveganje za nesreče. Pepel, plin, dim in prah zaradi požarov, povezanih z naravnimi nesrečami ali zemeljskimi plazovi, lahko povzročijo draženje oči in pljuč ter potencialno zadušitev.

Nujni delavci imajo pogosto veliko delovno obremenitev in hud časovni pritisk, se soočajo s smrtjo in morajo med delom zatreti čustva, hkrati pa so čustveno empatični. Te značilnosti so dejavniki tveganja za slabo duševno zdravje in izgorelost (Hauke et al., 2011).

Delavci/delavke v zaprtih prostorih

Delavci v zaprtih prostorih so izpostavljeni tudi podnebnim obremenitvam, ki se lahko povečajo med vročinskimi valovi, zlasti tisti, ki delajo v slabo hlajenih stavbah ali okoljih z visoko industrijsko proizvodnjo toplote, opravljajo težka fizična dela ali morajo uporabljati osebno zaščitno opremo v toplotnih razmerah. To vključuje sektorja oskrbe z električno energijo, plinom in vodo ter proizvodnje (npr. kovin) (Ciuha idr., 2019; Fatima idr., 2021).

Visoke temperature povečujejo tudi ravni CO2 v zaprtih prostorih, kar lahko zmanjša kognitivne zmogljivosti (Kapalo idr., 2020). Visoke temperature v kombinaciji z onesnaževali zraka v zaprtih prostorih lahko poslabšajo tudi tako imenovani „sindrombolne stavbe“ (Nazaroff, 2013).

Zdravstveni delavci

Za zdravstvene delavce lahko uporaba osebne zaščitne opreme v vročih razmerah nenamerno prispeva k vročinskemu stresu. V študiji med zdravstvenimi delavci v Nemčiji je več kot 95 % anketiranih medicinskih sester, ki delajo s pacienti s COVID-19 in nosijo osebno zaščitno opremo, poročalo o izčrpanosti v vročem vremenu, 93 % oziroma 86 % pa o težavah z dihanjem in motnjah koncentracije (Jegodka in drugi, 2021). Veliko povpraševanje po zdravstvenem varstvu med vročinskimi valovi lahko povzroči veliko delovno obremenitev ter stresne in fizično zahtevne pogoje za zdravstvene delavce. Poleg tega se evropski zdravstveni delavci starajo, zato postajajo bolj dovzetni za vročinski stres in druga tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delež ljudi, starejših od 50 let, ki delajo v zdravstvenem sektorju, se je med letoma 2008 in 2016 povečal za skoraj 25 % (s 27,6 % na 34,1 % vseh zdravstvenih delavcev (Evropska komisija, 2017). V mestnih okoljih je osrednja lokacija bolnišnic pogosto povezana z dodatno izpostavljenostjo visokim temperaturam zaradi učinka UHI; skoraj polovica mestnih bolnišnic v Evropi se sooča z močnim učinkom UHI.

Predvideni učinki

Pričakuje se, da se bo breme več nevarnosti pri delu, občutljivih na podnebje, v prihodnosti povečalo. Ti vplivi bodo po vsej Evropi verjetno različni, pri čemer se pričakuje, da bodo najbolj prizadete regije, ki so trenutno izpostavljene visokim temperaturam. Regije z zmernim podnebjem, kjer so delavci manj aklimatizirani za delo v vročih razmerah, se lahko v nenadnih vročih obdobjih soočajo z večjimi poklicnimi tveganji. Čeprav se lahko ljudje fiziološko prilagodijo na delo v vročih razmerah, aklimatizacija traja več dni in je odvisna od okoljskih in poklicnih dejavnikov ter dejavnikov življenjskega sloga (Ioannou idr., 2022). Medtem ko naj bi bili negativni vplivi prihodnjega segrevanja v Evropi manjši v primerjavi z drugimi regijami sveta (Dasgupta idr. 2021), delavci v južni Evropi, vključno s Ciprom, Južnim Egejskim morjem (Grčija), Balearskimi otoki (Španija) in Ligurijo (Italija), naj bi najbolj trpeli zaradi povečanega tveganja toplotnega stresa, največje zmanjšanje dejanske delovne sile v sektorju na prostem pa se pričakuje v teh regijah (Dasgupta idr. 2021).

Širši vplivi podnebnih sprememb lahko pomembno vplivajo na delovne razmere. Potreba po prilagoditvi pridelkov spreminjajočim se podnebnim razmeram lahko na primer močno vpliva na kmetijski sektor po vsej Evropski uniji in ustvari velik pritisk na kmete, da se prilagodijo, ter povzroči korenite spremembe v organizaciji dela in posledično tveganja za delavce (Jones idr., 2020). Vendar posledice naraščajočih temperatur za številne industrijske sektorje ostajajo večinoma neocenjene. Poleg tega je na voljo zelo malo informacij o stroških vplivov na zdravje, povezanih s podnebnimi spremembami, za delavce, ki bi bili v veliki meri odvisni od ukrepov, sprejetih za obravnavanje toplotnih tveganj pri delu, bodisi na ravni politike, sektorja ali podjetja.

Policy odzivi

Izvaja se v vseh državah članicah EU in zagotavlja okvir za zaščito delavcev. Delodajalci morajo izvesti oceno tveganja na delovnem mestu in določiti preventivne ukrepe za zaščito delavcev pred kakršnim koli tveganjem na delovnem mestu, pri čemer morajo upoštevati hierarhijo nadzora ter dati prednost tehničnim in organizacijskim ukrepom pred osebnimi ukrepi. Nekatera tveganja za varnost in zdravje pri delu so obravnavana v posebnih direktivah in nacionalnih predpisih, s katerimi se izvajajo (npr. v zvezi z delovnimi mesti in stroji).

Izpostavljenost vročini in UV-žarkom

Na nacionalni ravni ima Ciper predpise, ki urejajo vročinski stres pri delavcih. Druge države (npr. Grčija) razvijajo zakonodajo (Ioannou idr., 2022). V nekaterih državah so priporočene temperaturne omejitve ali okvirne temperature vključene v predpise o delovnih mestih ali kolektivne pogodbe. Ti so odvisni od vrste dela (npr. lahko ali težko fizično delo) ali lokacije delovnega mesta (npr. delo na prostem, v zaprtih prostorih ali pisarniško delo).

Obstajajo smernice za zaščito pred UV sevanjem in toploto pri delu v različnih delovnih okoljih. Za gasilce je na primer Evropski sindikalni inštitut (ETUI) skupaj z Evropsko zvezo sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) objavil vodnik o delovnih pogojih gasilcev, izzivih tveganja vročine in dima, fizičnih in psihosocialnih tveganjih ter prednostnih nalogah za preprečevanje (Scandella, 2012).

Na evropski ravni so na voljo smernice za obravnavanje toplotnih tveganj pri delu (EU-OSHA, 2023b). Delodajalci bi morali pripraviti akcijske načrte za toploto – v kombinaciji s sistemom zgodnjega opozarjanja, če je na voljo, kot je aplikacija SunSmart Global UV (Modenese, 2022) ali orodje za opozarjanje na toploto, razvito v okviru projekta Heat-Shield (Flouris idr., 2017). Pomembno je ozaveščanje o vplivih toplote in zdravja pri delu ter prilagoditvene rešitve za delavce in delodajalce (Morris idr., 2021). Pri vseh preventivnih ukrepih ali akcijskih načrtih se morajo delodajalci posvetovati s svojimi delavci in jih usposobiti za izvajanje ukrepov.

Obdobja manjše intenzivnosti dela in krajšega delovnega časa pomagajo pri prilagajanju vročini, zlasti v prvih dneh izpostavljenosti vročini. Zato bi morali delodajalci vzpostaviti programe aklimatizacije za delavce (glej na primer NIOSH, 2016). Organizacijski ukrepi vključujejo prilagajanje urnikov dela in načrtovanje fizično zahtevnega dela, ko je hladnejše (zgodnje jutro ali pozno zvečer), ter temperaturno odvisne odmore ali smernice za delo od doma.

Drugi posebni preventivni ukrepi bi lahko vključevali (Morris idr., 2018; Jones idr., 2020; Ioannou idr., 2021; OSH wiki, 2023; EU-OSHA, 2023a,b):

  • zagotavljanje zadostne sence, sredstev za zaščito pred soncem in zaščitnih oblačil;
  • ustrezna počivališča za ohlajanje med odmori;
  • zagotavljanje vozil, opremljenih s klimatiziranimi zaprtimi kabinami (npr. na traktorjih, tovornjakih, nakladalcih, žerjavih);
  • prilagoditev delovnega časa, da bi se izognili dnevnemu času z visokimi temperaturami in izpostavljenostjo UV-žarkom;
  • neodsevne površine za preprečevanje UV-odboja;
  • zagotavljanje pitne vode;
  • spremljanje temperature.

Za notranja delovna mesta dodatni preventivni ukrepi vključujejo:

  • prilagoditev delovnih procesov, npr. zmanjšanje sproščanja toplote;
  • izolacija strojev/postopkov, ki proizvajajo toploto (ali njihovo ločevanje od delavcev);
  • pripomočki za dviganje in manipuliranje za zmanjšanje manipulativnih bremen;
  • trajnostni hladilni sistemi;
  • namenska območja hlajenja (notranja območja, opremljena s klimatsko napravo).

Močenje oblačil in okončin ter ventilatorjev je lahko učinkovito, vendar je treba paziti, da ne povzroči prepiha in da vlažnost zraka ostane v sprejemljivih mejah. Čeprav zaščitna oblačila (npr. srajce z dolgimi rokavi in klobuki) ščitijo pred izpostavljenostjo UV-sevanju, lahko povzročijo tudi pregrevanje (VHH wiki, 2017). Delavcem, ki morajo nositi zaščitna oblačila ali opremo, bi se lahko zagotovila posebna zaščitna oblačila (npr. oblačila, hlajena z vodo, oblačila, hlajena z zrakom, hladilni jopiči in mokra oblačila), odmore pa bi morali opravljati pogosteje (NIOSH, 2016; Morris idr., 2018).

Biološki dejavniki

V skladu z direktivo o bioloških dejavnikih morajo delodajalci oceniti tveganja na delovnem mestu zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom in se izpostavljenosti izogibati ali jo zmanjšati, kadar je to mogoče. V skladu z Direktivo ustrezen zdravstveni nadzor delavcev pred izpostavljenostjo in nato v rednih časovnih presledkih. Če delavec zaradi izpostavljenosti zboli za okužbo ali boleznijo, bi bilo treba nadzor ponuditi drugim delavcem. Učinkovita cepiva morajo biti na voljo brezplačno za delavce, ki še niso imuni na biološke dejavnike, katerim bodo verjetno izpostavljeni. V nekaterih evropskih državah se stroški cepljenja proti tuberkulozi povrnejo posameznikom s tveganjem izpostavljenosti pri delu, npr. v Sloveniji (obvezno cepljenje), Estoniji in na Slovaškem (priporočeno cepljenje) (Steffen, 2019).

V nekaterih državah so delavcem na voljo posebna navodila, na primer smernice za delo v kmetijstvu ali gozdarstvu v Nemčiji (TRBA 230).

Preventivni ukrepi vključujejo (Meima idr., 2020):

  • prezračevanje, ukrepi za preprečevanje aerosolov in prahu;
  • zagotavljanje ločevanja delovnih in uličnih oblačil ter kontaminiranih in čistih (črnih/belih) površin;
  • omejitev števila izpostavljenih delavcev;
  • zagotavljanje in vzdrževanje ustrezne zaščitne obleke;
  • higienski ukrepi, vključno s prepovedjo prehranjevanja ali pitja na delovnih območjih;
  • ustrezne objekte za pranje, preoblačenje in dekontaminacijo ter počivališča.

Poleg tega je treba delavcem zagotoviti navodila o tem, kaj storiti v primeru resnih incidentov, delodajalci pa morajo voditi evidenco delavcev, izpostavljenih nekaterim biološkim dejavnikom.

Povezave do dodatnih informacij

Referenčni dokumenti

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.