Učinki na produktivnost dela

Odstotna sprememba v ponudbi delovne sile zaradi temperaturnih sprememb v sektorjih z visoko izpostavljenostjo (kmetijstvo;
gozdarstvo; rudarstvo in kamnolomstvo; gradbeništvo) glede na izhodiščno obdobje 1965–1994

Vir: van Daalen idr., 2022

Vprašanja varnosti in zdravja pri delu

Podnebne spremembe vplivajo na varnost in zdravje delavcev zaradi višjih temperatur, izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju, stika s patogeni, onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih in na prostem ter ekstremnih vremenskih razmer. To lahko povzroči višje zdravstvene stroške, slabšo kakovost življenja in izgubo proizvodnje (Kjellstrom idr., 2016; Dasgupta et al. 2021; Dasgupta & Robinson, 2023).

Ugotovljeni učinki

Temperaturne spremembe v Evropi med obdobjema 2016–2019 in 1965–1994 so povzročile 0,98-odstotno zmanjšanje ponudbe delovne sile (tj. števila delovnih ur) v sektorjih z visoko izpostavljenostjo (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo in kamnolomi ter gradbeništvo; van Daalen et al. 2022). Povečan vročinski stres, s katerim se srečujejo delavci, zmanjšuje intenzivnost dela in zahteva dodatne prekinitve dela ter na koncu povzroči izgubo produktivnosti in gospodarske posledice (Dasgupta idr. 2021; Dasgupta & Robinson, 2023). V terenski študiji o vedenju delavcev, ki obirajo grozdje, v Grčiji je bilo ugotovljeno, da 12 % skupnega delovnega izmenskega časa predstavljajo neredni odmori zaradi vročine (Ioannou idr., 2017). Toplotni vplivi na produktivnost dela so največji v sektorjih na prostem, vendar se lahko izgube razširijo na celotno gospodarstvo (Schleypen idr. 2022; Dasgupta et al. 2021; García-León et al. 2021).

Predvideni učinki

Pričakuje se, da se bo breme več nevarnosti pri delu, občutljivih na podnebje, v prihodnosti povečalo. Ti vplivi bodo po vsej Evropi verjetno različni, pri čemer se pričakuje, da bodo najbolj prizadete regije, ki so trenutno izpostavljene visokim temperaturam. Medtem ko naj bi bili negativni vplivi prihodnjega segrevanja v Evropi manjši v primerjavi z drugimi regijami sveta (Dasgupta idr. 2021), delavci v južni Evropi, vključno s Ciprom, Južnim Egejskim morjem (Grčija), Balearskimi otoki (Španija) in Ligurijo (Italija), naj bi najbolj trpeli zaradi povečanega tveganja toplotnega stresa, največje zmanjšanje dejanske delovne sile v sektorju na prostem pa se pričakuje v teh regijah (Dasgupta idr. 2021). Ocenjuje se, da bo toplotni stres do leta 2030 v skladu z RCP6 in brez ukrepov za zmanjšanje tveganja zmanjšal fizično delovno zmogljivost (aklimatiziranih) delavcev na prostem v južni Evropi v poletnih mesecih na 60 % največje zmogljivosti. Hkrati se ocenjuje, da se bodo stopnje presnove zmanjšale manj, kar pomeni, da bi ljudje še naprej delali intenzivneje, kot bi morali, kar bi povzročilo resna tveganja za zdravje (Ioannou idr., 2022).

Referenčni dokumenti

Dasgupta, S., & Robinson, E.J.Z., 2023, The labour force in a changing climate: Raziskovalne in politične potrebe, PLOS Climate 2(1), e0000131. https://doi.org10.1371/journal.pclm.0000131

Dasgupta, S. in drugi, 2021, Effects of climate change on combined labour productivity and supply (Učinki podnebnih sprememb na kombinirano produktivnost dela in ponudbo: empirična študija z več modeli, The Lancet Planetary Health 5(7), e455-e465. https://doi.org/10.1016/S2542-5196(21)00170-4

García-León, D. in drugi, 2021, Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe (Trenutni in predvideni regionalni gospodarski učinki vročinskih valov v Evropi), Nature Communications 12(1), 5807. https://doi.org/10.1038/s41467-021-26050-z.

Ioannou, L. G. in drugi, 2022, Occupational heat strain in outdoor workers: Celovit pregled in metaanaliza, Temperature 9(1), 67–102, https://doi.org/10.1080/23328940.2022.2030634

Ioannou, L.G., et al., 2017, Time-motion analysis as a novel approach for evaluation the impact of environmental heat exposure on labour loss in agriculture workers (Analiza časovnega gibanja kot nov pristop k ocenjevanju vpliva izpostavljenosti okoljski toploti na izgubo delovne sile pri kmetijskih delavcih), Temperature 4(3), 330–340. https://doi.org/10.1080/23328940.2017.1338210

Kjellstrom, T., et al., 2016, Heat, Human Performance, and Occupational Health: A Key Issue for the Assessment of Global Climate Change Impacts (Ključno vprašanje za oceno učinkov globalnih podnebnih sprememb), letni pregled javnega zdravja 37(1), 97–112, https://doi.org/10.1146/annurev-publhealth-032315-021740.

Schleypen, J. R. in drugi, 2022, Sharing the burden: Quantifying climate change spillovers in the European Union under the Paris Agreement (Količinska opredelitev učinkov prelivanja podnebnih sprememb v Evropski uniji na podlagi Pariškega sporazuma), Prostorska ekonomska analiza 17(1), 67–82. https://doi.org/10.1080/17421772.2021.1904150

van Daalen, K. R. in drugi, 2022, The 2022 Europe report of the Lancet Countdown on health and climate change: na poti k prihodnosti, odporni proti podnebnim spremembam, The Lancet Public Health 7(11), E942-E965. https://doi.org/10.1016/S2468-2667(22)00197-9.

Povezave do dodatnih informacij

Kazalnik ponudbe delovne sile in temperature v Evropi