European Union flag

Kliknite na sliko za dostop do štiridnevnega UV indeksa, ki ga napoveduje Copernicusova storitev za spremljanje ozračja

Zdravstvena vprašanja

sončne opekline (tj. pordelost kože; sončni eritem) in strojenje so najbolj znani učinki prekomerne ultravijolične (UV) izpostavljenosti na zdravje ljudi (DWD, 2015). Kronična izpostavljenost UV-sevanju lahko povzroči degenerativne spremembe v celicah, vlaknastih tkivih in krvnih žilah, ki lahko v življenju povzročijo nemelanomski kožni rak. Periodična izpostavljenost visokim odmerkom UV-žarkov, ki povzročajo sončne opekline, zlasti v otroštvu, je povezana z (malignim) melanomom (resnejšo vrsto kožnega raka, ki je eden od vzrokov smrti zaradi raka) (DWD, 2015), zlasti med tistimi s tipi kože, ki so nagnjeni k gorenju (IARC, n.d.).

Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju ima vlogo pri razvoju sive mrene in drugih očesnih bolezni, ki so odgovorne za velik delež okvar vida po vsem svetu. Pojavijo se lahko tudi nenormalne kožne reakcije zaradi preobčutljivosti na svetlobo, kot so fotodermatoze in fototoksične reakcije na zdravila (Lucas idr., 2019).

Vendar so majhne količine UV-sevanja bistvene za sintezo vitamina D, ki je potrebna za zdravje kosti (SERC, n.d.) in imunsko funkcijo, kar koristi kožnim boleznim, kot je luskavica (Lucas et al., 2019). Zato je zmerna izpostavljenost sončni svetlobi koristna za zdravje, zlasti v višjih geografskih širinah. Svetovna zdravstvena organizacija et al. (2002) „Globalsolar UV Index – A Practical Guide“ (Globalni sončni UV-indeks – praktični vodnik)povzema učinke izpostavljenosti UV-sevanju na zdravje.

Opaženi učinki

Pojavnost malignega melanoma pri populacijah s svetlo kožo se je v zadnjih desetletjih povečala, predvsem v povezavi z osebnimi navadami glede izpostavljenosti soncu (DWD, 2015; Lucas idr., 2019). Po vsem svetu je bilo 76 % novih primerov melanoma mogoče pripisati ultravijoličnemu sevanju, predvsem v Severni Ameriki, Evropi in Oceaniji (Hiatt in Beyeler, 2021). V Evropi so imele Norveška, Nizozemska, Danska, Švedska in Nemčija leta 2018 najvišjo stopnjo novih primerov melanoma na 100 000 prebivalcev v Evropi (WCRF, n.d.). Melanom v Evropi vsako leto zahteva več kot 20 000 življenj (Forsea, 2020). Poleg učinkov na kožo je dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju povezana z velikim deležem okvar vida po vsem svetu (Lucas idr., 2019).

Predvideni učinki

Na UV-sevanje običajno vplivajo spremembe v stratosferskem ozonu in globalne podnebne spremembe. Zmanjšan stratosferski ozon omogoča, da več UV-B (ki ima višjo frekvenco kot UV-A, zato je bolj škodljiv za nas) doseže površje Zemlje. Nasprotno pa povečanje oblačnosti, onesnaženosti, prahu, dima zaradi požarov v naravi ter drugih delcev v zraku in vodi, povezanih s podnebnimi spremembami, zmanjšuje prodiranje UV svetlobe (SERC, n.d.).

V zadnjih desetletjih so se trendi UV-sevanja po Evropi zelo razlikovali. Medtem ko je bil v južni in srednji Evropi od devetdesetih let opažen naraščajoči trend UV-sevanja, se je na višjih zemljepisnih širinah zmanjšal, pri čemer so na te trende vplivali aerosoli (majhni trdni ali tekoči delci v zraku) in pokritost oblakov. Ugotovljeno je bilo, da so bile v srednji Evropi v obdobju 1947–2017 spremembe aerosolov glavni dejavnik dekadnih sprememb površinskega sončnega sevanja, ki je doseglo površino Zemlje (Wild idr., 2021). Podatki, zabeleženi na štirih evropskih postajah v obdobju 1996–2017, nadalje kažejo, da dolgoročne spremembe UV niso le posledica sprememb aerosolov, temveč tudi sprememb oblačnosti in površinskega albeda (delež sončne svetlobe, ki se odbija od zemeljske površine), medtem ko imajo spremembe celotnega ozona manj pomembno vlogo (Fountoulakis idr., 2019). V vzhodni Evropi je med letoma 1979 in 2015 zmanjšanje skupnega ozona in motnosti povzročilo povečanje dnevnega UV-sevanja na tleh, ki bi lahko vplivalo na človeško kožo (eritemski dnevni odmerek) za do 5–8 % na desetletje (Chubarova idr., 2020).

Podnebne spremembe spreminjajo izpostavljenost UV-žarkom in vplivajo na to, kako se ljudje in ekosistemi odzivajo na UV-žarke. Zdi se, da so za nordijske države izjemno dolga obdobja jasnega neba ter zabeležene suhe in tople razmere glavni vzrok za nenavadno visoke vrednosti UVI poleti 2018. Takšne izjemne razmere so del rekordnih vročinskih valov, ki so prizadeli velik del srednje in severne Evrope in so se v zadnjih desetletjih pojavljali pogosteje. Podporna povezava s podnebnimi spremembami, ki povzročajo segrevanje Arktike in povečujejo vročinske valove, se preiskuje (Bernhard idr., 2020).

Prihodnje regionalne projekcije UV-sevanja v okviru podnebnih sprememb so odvisne predvsem od trendov oblakov, trendov aerosolov in vodnih hlapov ter stratosferskega ozona. Poročilo o oceni 6 Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) za srednjo Evropo pripisuje nizko stopnjo zaupanja povečanju površinskega sevanja, zlasti zaradi nesoglasja glede pokritosti z oblaki v globalnih in regionalnih modelih ter vodnih hlapov. Regionalne in globalne študije pa kažejo, da obstaja srednje zaupanje v povečanje sevanja nad južno Evropo in zmanjšanje sevanja nad severno Evropo (Ranasinghe idr., 2021).

Poleg tega naraščajoče temperature, povezane s podnebnimi spremembami, povzročajo vedenjske spremembe, kot sta podaljšanje časa na prostem in odlaganje zaščitnih oblačil, kar vodi do večje izpostavljenosti UV-sevanju in kožnih rakov kot pri nižjih temperaturah. Kljub temu, ko so temperature zelo visoke, ljudje preživijo manj časa zunaj kot z majhnim povečanjem temperature, s čimer se zmanjša izpostavljenost UV sevanju. Čeprav je družbeno vedenje težko napovedati, so učinki človeškega vedenja kot odziv na zvišanje temperature verjetno pomembnejši dejavnik za stopnjo kožnega raka kot povečanje samega UV-sevanja (Hiatt in Beyeler, 2020).

Policy odzivi

Preprečevanje negativnih učinkov UV-žarkov na zdravje vključuje dvodelni pristop v politiki, katerega cilj je zmanjšanje samega UV-sevanja na eni strani in ozaveščanje o tveganjih za zdravje zaradi izpostavljenosti UV-žarkom na drugi strani.  Prvič, cilj Montrealskega protokola iz leta 1987 (UNEP 2018) in uredbe EU o ozonu iz leta 2009 je zmanjšati tanjšanje stratosferskega ozona. Te politike so privedle do zmanjšanja porabe snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, na svetovni ravni in v EU, ki je že dosegla svoje cilje v skladu z Montrealskim protokolom, vendar dejavno nadaljuje s postopnim opuščanjem. Zato se zdi, da se obseg ozonske luknje (tj. dela stratosfere nad Antarktiko, kjer je ozon najbolj izčrpan) izravnava. Vendar je treba storiti več za zmanjšanje svetovne uporabe snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (EEA, 2021).

Drugič, izobraževalne kampanje, namenjene ozaveščanju o nevarnostih, povezanih s prekomerno izpostavljenostjo UV-žarkom, se izvajajo na mednarodni ravni. Program INTERSUN (sodelovanje med Svetovno zdravstveno organizacijo, Programom Združenih narodov za okolje, Svetovno meteorološko organizacijo, Mednarodno agencijo za raziskave raka in Mednarodno komisijo za zaščito pred neionizirajočimi sevanji) na primer spodbuja in ocenjuje raziskave o učinkih UV-sevanja na zdravje ter razvija ustrezen odziv s smernicami, priporočili in razširjanjem informacij (SZO, N.D.). Evropska komisija je leta 2006 uvedla priporočilo o označevanju izdelkov za zaščito pred soncem, da bi potrošnikom omogočila ozaveščeno izbiro (2006/647/ES).

Na nacionalni ravni številne države članice EU zagotavljajo napovedi UV indeksa (UVI) in s tem povezane zdravstvene nasvete. UVI se pogosto poroča v poletnih mesecih skupaj z vremensko napovedjo v časopisih, na televiziji in na radiu. Napovedi UVI v nacionalnih jezikih so za številne evropske države na voljo pri njihovih meteoroloških službah (glej primere tukaj). Gledalci UVI v angleščini in po vsej Evropi so na voljo na primer pri nemški meteorološki službi, nizozemski internetni storitvi za spremljanje troposferskih emisij infinskem meteorološkem inštitutu.

Dodatneinformacije

Referenčni dokumenti

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.