Vročina zahodnega Nila

Virus zahodnega Nila (WNV) je virus, ki ga prenašajo komarji in povzroča vročico zahodnega Nila ter ima široko geografsko porazdelitev. Naraščajoče temperature bodo verjetno povečale prenos ter podaljšale porazdelitev VZN in dolžino sezone prenosa, s čimer se bo povečalo tveganje okužbe na obstoječih žariščnih točkah in v prej neprizadetih regijah v Evropi.

Vročina Zahodnega Nila – skupno število primerov in lokalno zahtevanih primerov – stopnja sporočenih primerov (zemljevid) in skupno število sporočenih primerov in lokalno zahtevanih primerov (graf) v Evropi
_{Vir: ECDC, 2024, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni.}

_{Opombe: Zemljevid in graf prikazujeta podatke za države članice EGP in sodelujoče države, razen Danske, Švice in Turčije, ker ni podatkov. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo uradne potrditve ali sprejetja s strani Evropske unije. Bolezen je treba prijaviti na ravni EU, vendar se obdobje poročanja med državami razlikuje. Če države sporočijo nič primerov, je stopnja sporočenih primerov na zemljevidu prikazana kot „0“. Če države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja na zemljevidu ni vidna in je označena kot „neprijavljena“ (nazadnje posodobljena julija 2024).}

Vir & amp; prenos

VNV se pojavlja v izjemno velikem številu različnih vrst (ptic), kar pojasnjuje njeno široko geografsko razširjenost (Blitvich, 2008). Medtem ko ptice delujejo kot glavni gostitelj virusa, lahko ljudje in drugi sesalci zbolijo, ko jih ugrizne komarji, okuženi z WNV. Vendar pa sesalci sami ne morejo okužiti komarjev (Chancey et al., 2015). Stalne okužbe med komarji in pticami v sezonah, ko so komarji aktivni, povzročajo vzdrževanje visokih virusnih količin, kar vodi do dosledno visokega tveganja za okužbo ljudi. V vsej zimski sezoni v Evropi lahko WNV vztraja pri komarjih (Rudolf et al., 2017).

VNV prenašajo predvsem komarji Culex, v manjši meri pa komarji Aedes. KomarjiCulex so zelo razširjeni po vsej Evropi (ECDC, 2022a,b). Kljub temu obstaja večja verjetnost prenosa WNV na jugu v primerjavi s severno Evropo, saj višje temperature pospešujejo prenosni potencial komarjev Culex (Colpitts idr., 2012; Vogels idr., 2017). Komarji lahko WNV prenašajo tudi na svoja jajčeca in ličinke, s čimer ohranjajo kroženje virusa (Colpitts et al., 2012).

Poleg okužbe z vektorjem komarjev se lahko VZN prenaša tudi s transfuzijo krvi, presaditvijo organov ali prenosom z matere na nerojenega otroka (Hayes et al., 2005).

Učinki na zdravje

Samo 20% ljudi, okuženih z WNV, kažejo simptome. Pri približno petini teh bolnikov se pojavi povišana telesna temperatura, ki jo pogosto spremljajo drugi simptomi, kot so glavoboli, bolečine, bruhanje, driska ali izpuščaji. Večina ljudi, ki razvijejo vročino, si popolnoma opomore, vendar lahko dlje časa doživijo šibkost in utrujenost.

Manjši del okuženih ljudi razvije hudo bolezen, tj. nevroinvazivno bolezen zahodnega Nila (WNND). V primeru darovanja organov pa je tveganje za razvoj WNND razmeroma veliko: 40 % ljudi, ki prejmejo organ, okužen z WNV, dobi WNND (Anesi et al., 2019). WNND lahko vključuje meningitis (vnetje membran, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo), encefalitis (vnetje možganov) ali v redkih primerih otroško paralizo, ki lahko povzroči delno paralizo in poškodbe srca ali pljučnih mišic. Simptomi vključujejo visoko vročino, glavobole, togost vratu, tresenje, konvulzije, izgubo vida, odrevenelost ali celo paralizo in komo. Bolniki s hudimi simptomi si morda ne bodo popolnoma opomogli, včasih pa ima WNND smrtni izid.

Obolevnost in umrljivost v Evropi

V državah članicah EGP in sodelujočih državah (razen Danske, Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2008–2022:

• 6 537 primerov
• Stopnja sporočenih primerov v EU/EGP je leta 2019 znašala 0,1 primera na 100 000 prebivalcev v primerjavi z 0,3 primera v letu 2018.
• Število smrtnih primerov med okužbami z znanim izidom je v obdobju 2016–2019 v povprečju znašalo 12 %.
• Med letoma 2016 in 2019 je bilo hospitaliziranih več kot 90 % primerov s prijavljenim statusom hospitalizacije.
• Vse večje število okužb, opredeljenih kot lokalno pridobljenih, pri čemer je bilo med letoma 2016 in 2022 več kot 90 % primerov lokalno pridobljenih.
• Med letoma 2010 in 2019 ni bilo mogoče opaziti jasnega trenda v številu sporočenih lokalno pridobljenih okužb. Najvišje vrednosti pa so bile dosežene v letih 2010, 2012, 2013, 2016, 2018 in 2022.

(ECDC, 2014–2022)

Porazdelitev po prebivalstvu

• Stopnje okužb naraščajo s starostjo in so najvišje v starostni skupini z najvišjo stopnjo bolezni v Evropi: > 65 let
• Stopnje okužb so višje pri moških kot pri ženskah (ECDC, 2014–2021)
• Skupine, pri katerih obstaja tveganje za hud potek bolezni: Starejši ljudje in osebe z nizko imunostjo
• Skupine z večjim tveganjem za okužbo: delavci migranti in popotniki

Podnebna občutljivost

Podnebna primernost

WNV lahko okuži komarje Culex pri temperaturah do 18 °C. Vendar višje temperature vodijo do krajših inkubacijskih obdobij (tj. obdobja razvoja virusa znotraj komarja), hitrejše mutacije in evolucije virusa ter povečanega virusnega bremena (Leggewie et al., 2016). Vrste komarjev Culex uspevajo med približno 11 in 35 °C, s hitrejšimi stopnjami razvoja in daljšimi sezonami pri višjih temperaturah (Mordecai idr., 2019; Rueda idr., 1990). Dovolj visoke temperature v mesecu maju pomembno vplivajo na dinamiko prenosa WNV skozi celotno sezono (Angelou idr., 2021). Poleg temperature zraka so komarji Culex občutljivi tudi na druge podnebne dejavnike, kot so temperatura tal, relativna vlažnost, vsebnost vode v tleh in hitrost vetra, ki so pomembni dejavniki, ki vplivajo na epidemiologijo WNV (Stilianakis et al., 2016). Več padavin, visoka vlažnost in veter zmanjšujejo številčnost komarjev in s tem tveganje WNV (Ferraccioli idr., 2023). Kljub temu so za razmnoževanje potrebne naravne ali umetne posode, napolnjene z vodo.

Sezonskost

V Evropi se večina primerov pojavi med julijem in oktobrom, največ okužb pa je v avgustu (ECDC, 2014–2021). Sezonskost okužb sovpada s toplejšim obdobjem, ko so vektorji komarjev najbolj aktivni, stopnje pikov ptic visoke, dovolj visoka temperatura okolice pa omogoča razmnoževanje virusa v vektorjih po vsej Evropi (ECDC, 2014–2021; Kioutsioukis et al., 2019).

Vpliv podnebnih sprememb

Podnebni dejavniki so glavni dejavniki dinamike populacije komarjev, ki prenašajo VZN, pri čemer so temperatura in dolga obdobja zmernega do toplega podnebja najmočnejši dejavniki za povečanje populacije komarjev (Ferraccioli idr., 2023). Toplejše podnebje v Evropi bo na splošno privedlo do krajše inkubacijske dobe VZN in pospešilo stopnjo razvoja virusa, s čimer se bo povečalo virusno breme v gostiteljskih populacijah. Poleg tega se komarji Culex pri višjih temperaturah razvijajo hitreje, podaljšujejo svojo reproduktivno sezono in pogosteje hranijo. Zato je verjetno, da bodo naraščajoče temperature privedle do hitrejšega prenosa in širše porazdelitve VZN, daljših sezon prenosa in večjega tveganja za lokalno nabavo okužb z VZN pri ljudeh na obstoječih območjih prenosa in v prej neprizadetih evropskih regijah (Leggewie idr., 2016).

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

• Osebna zaščita: oblačila z dolgimi rokavi, sredstva za odganjanje komarjev, mreže ali zasloni, klimatske naprave in omejevanje dejavnosti na prostem ponoči
• Obvladovanje komarjev: ravnanje z okoljem, npr. zmanjšanje možnosti za razmnoževanje v odprtih naravnih in umetnih vodah, ter biološki ali kemični ukrepi, npr. insekticidi in kemikalije za čiščenje vode (npr. glej dejavnosti akcijske skupine za obvladovanje komarjev v Nemčiji);
• Aktivno spremljanje in nadzor komarjev, primerov bolezni in okolja za preprečevanje prenosa (npr. glej študije primerov pobude „Mückenatlas“,projekta EYWA ali nadzora WNV v Grčiji)
• Ozaveščanje o simptomih bolezni, prenosu bolezni in tveganjih za ugriz komarjev
• Pregled krvodajalcev in darovalcev organov
• Trenutno ni odobrenih nobenih cepiv proti WNV za uporabo pri ljudeh (DeBiasi in Tyler, 2006).

Zdravljenje

• Ni specifičnega in učinkovitega protivirusnega zdravljenja
• Zdravljenje simptomov z nadzorom bolečine ali rehidracijsko terapijo
• Natančno spremljanje bolnikov z encefalitisom ali vnetjem možganov. Podpora ventilatorja ali srčne masaže za preprečevanje respiratornega ali srčnega popuščanja (Chancey et al., 2015; DeBiasi in Tyler, 2006).

Referenčni dokumenti

• Anesi, J. A. in drugi, 2019, Arenavirusi in virus zahodnega Nila pri prejemnikih presaditev trdnih organov: Smernice združenja American Society of Transplantation Infectious Diseases Community of Practice, Clinical Transplantation 33(9), e13576. https://doi.org/10.1111/ctr.13576.
• Angelou, A., et al., 2021, A climate-dependent spatial epidemiological model for the transmission risk of West Nile virus at local scale (Podnebno odvisen prostorski epidemiološki model za tveganje prenosa virusa Zahodnega Nila na lokalni ravni), One Health 13, 100330. https://doi.org/10.1016/j.onehlt.2021.100330.
• Blitvich, B. J., 2008, Transmission dynamics and changing epidemiology of West Nile virus (Dinamika prenosa in spreminjajoča se epidemiologija virusa zahodnega Nila), Animal Health Research Reviews 9(1), 71–86. https://doi.org/10.1017/S1466252307001430.
• Chancey, C. in drugi, 2015, The Global Ecology and Epidemiology of West Nile Virus (Globalna ekologija in epidemiologija virusa zahodnega Nila), BioMed Research International e376230, 1–10 http://dx.doi.org/10.1155/2015/376230.
• Colpitts, T. M. in drugi, 2012, Virus zahodnega Nila: Biologija, prenos in okužba ljudi, klinični mikrobiološki pregledi 25(4), 635–648, https://doi.org/10.1128/CMR.00045-12.
• DeBiasi, R. L., in Tyler, K. L., 2006, West Nile virus meningoencefalitis, Nature Clinical Practice Neurology 2(5), 264–275. https://doi.org/10.1038/ncpneuro0176.
• ECDC, 2014–2021, Letna epidemiološka poročila za obdobje 2012–2019 – Okužba z virusom zahodnega Nila. Na voljo na spletni strani https://www.ecdc.europa.eu/en/west-nile-fever/surveillance-and-disease-data/annual-epidemiological-report. Zadnji dostop april 2023
• ECDC, 2022a, Culex modestus – trenutno znana porazdelitev: marec 2022, Spletni zemljevidi komarjev, ECDC, Stockholm. Na voljo na spletnem naslovu https://www.ecdc.europa.eu/sl/publications-data/culex-modestus-current-known-distribution-march-2022. Zadnji dostop decembra 2022
• ECDC, 2022b, Culex pipiens group – current known distribution (Skupina Culex pipiens – trenutna znana porazdelitev): marec 2022, Spletni zemljevidi komarjev, ECDC, Stockholm. Na voljo na spletnem naslovu https://www.ecdc.europa.eu/sl/publications-data/culex-pipiens-group-current-known-distribution-march-2022. Zadnji dostop decembra 2022.
• ECDC, 2023, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni. Na voljo na spletni strani https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Zadnji dostop aprila 2023.
• Ferraccioli, F., idr., 2023, Effects of climate and environmental factors on comsquito population derived from West Nile virus surveillance in Greece (Učinki podnebnih in okoljskih dejavnikov na populacijo komarjev, razvidni iz spremljanja virusa Zahodnega Nila v Grčiji). Znanstvena poročila 13, 18803. https://doi.org/10.1038/s41598-023-45666-3.
• Hayes, E. B. in drugi, 2005, Epidemiology and Transmission Dynamics of West Nile Virus Disease, Emerging Infectious Diseases 11(8), 1167–1173. https://doi.org/10.3201/eid1108.050289a.
• Kioutsioukis, I., in Stilianakis, N.I., 2019, Assessment of West nile virus transmission risk from a weather-dependent epidemiological model and a global sensitivity analysis framework (Ocena tveganja prenosa virusa zahodnega nila iz epidemiološkega modela, odvisnega od vremena, in globalnega okvira za analizo občutljivosti), Acta Tropica 193, 129–141, https://doi.org/10.1016/j.actatropica.2019.03.003.
• Leggewie, M. in drugi, 2016, Culex pipiens in Culex torrentium populations from Central Europe are susceptible to West Nile virus infection (Populacije Culex pipiens in Culex torrentium iz Srednje Evrope so dovzetne za okužbo z virusom Zahodnega Nila), One Health 2, 88–94. https://doi.org/10.1016/j.onehlt.2016.04.001.
• Mordecai, E. A. in drugi, 2019, Thermal biology of comsquito-borne disease (Termalna biologija bolezni, ki jo prenašajo komarji), Ecology Letters 22(10), 1690–1708. https://doi.org/10.1111/ele.13335.
• Rudolf, I., idr., 2017, West Nile virus in overwintering komarji, Srednja Evropa, Parasites & Vectors 10(452), 1-4. https://doi.org/10.1186/s13071-017-2399-7.
• Rueda, L. M. in drugi, 1990, Temperature-Dependent Development and Survival Rates of Culex quinquefasciatus and Aedes aegypti (Stopnje razvoja in preživetja, odvisne od temperature, Culex quinquefasciatus in Aedes aegypti) (Diptera: Culicidae), Journal of Medical Entomology 27(5), 892–898, https://doi.org/10.1093/jmedent/27.5.892.
• Stilianakis, N.I., et al., 2016, Identification of Climatic Factors Affecting the Epidemiology of Human West Nile Virus Infections in Northern Greece (Opredelitev podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na epidemiologijo okužb s človeškim virusom zahodnega Nila v severni Grčiji). PLoS ONE 11(9), e0161510. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0161510
• Vogels, C. B., et al., 2017, Vector competence of European mosquitoes for West Nile virus, Emerging Microbes & Infections 6(e96), 1–13. https://doi.org/10.1038/emi.2017.82.