Salmoneloza

Salmoneloza je bolezen, ki se prenaša s hrano in jo povzročajo bakterije salmonele, ter ena najpogostejših bolezni, ki povzročajo drisko, v Evropi. Okužena jajca ali jajčni izdelki predstavljajo največje tveganje za okužbo. Čeprav veliki izbruhi salmoneloze pogosto pritegnejo pozornost medijev, je večina primerov sporadičnih in niso del velikega izbruha. Od leta 2014 se o okužbah s salmonelo poroča letno v 30 evropskih državah, skupna stopnja sporočenih okužb v Evropi pa je bila leta 2022 15,5 na 100 000 ljudi (ECDC, 2016–2024). Globalno segrevanje in povečanje ekstremnih vremenskih pojavov bosta verjetno povečala razširjenost in širjenje bolezni, ki se prenašajo s hrano, kot je salmoneloza.

Stopnja sporočenih primerov salmoneloze skupaj in domačih primerov (zemljevid) ter skupno sporočenih primerov (graf) v Evropi

_Opombe:_{Zemljevid in graf prikazujeta podatke za države članice Evropske agencije za okolje. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo uradne potrditve ali sprejetja s strani Evropske unije. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo uradne potrditve ali sprejetja s strani Evropske unije.}_{Bolezen je treba prijaviti na ravni EU}_,_{vendar se obdobje poročanja med državami razlikuje}_._{Če države sporočijo nič primerov, je stopnja sporočenih primerov na zemljevidu prikazana kot „0“. Če države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja na zemljevidu ni vidna in je označena kot „neprijavljena“}_{(nazadnje posodobljena avgusta 2024).}

Vir & amp; prenos

Bakterije salmonele so pogosto prisotne pri živalih za proizvodnjo živil in divjih živalih. Več serotipov podvrst Salmonella e. enterica, zaradi katerih lahko ljudje zbolijo, se lahko prenese z živali na ljudi (Rabsch et al., 2002). Bakterije so odporne in lahko preživijo več tednov v suhem okolju ali celo več mesecev v vodi. Okužbe so včasih invazivne in so lahko smrtno nevarne.

Večinoma ljudje dobijo salmonelozo z uživanjem kontaminirane hrane živalskega izvora (predvsem jajc, pa tudi mleka, mesa in perutnine). Vendar je lahko vir okužbe tudi surova zelenjava, če je kontaminirana z živalskimi fekalijami ali navzkrižno kontaminirana med pripravo hrane. Prenos z osebe na osebo se pojavi tudi po zaužitju fekalne kontaminacije. Ljudje se lahko okužijo tudi prek stika z živimi okuženimi živalmi, vključno s hišnimi živalmi, ki morda ne kažejo znakov bolezni (Silva et al., 2013).

Učinki na zdravje

Večina ljudi z okužbo s salmonelo trpi le za blagimi simptomi in si opomore v nekaj dneh do tednih brez zdravljenja. Običajno gre za tipično bolezen prebavil, povezano z drisko, trebušnimi krči, bolečinami v sklepih, glavobolom, bruhanjem in nenadnim pojavom vročine. Učinki na zdravje se začnejo več ur do dni po zaužitju bakterije Salmonella in trajajo od nekaj dni do enega tedna. V redkih, hudih primerih lahko bolezen napreduje v zastrupitev s krvjo ali trdovratne gastrointestinalne simptome ali celo smrtni izid, če bakterije prodrejo v črevesno steno in povzročijo vnetje in izločke tekočine (Lönnermark et al., 2015; SZO, 2022).

Obolevnost & amp; umrljivost

V državah članicah EGP (razen Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2007–2022:

1.334.344 okužb
Zmerna verjetnost hospitalizacije^[1]
Leta 2022 je bilo sporočenih 81 smrtnih primerov, kar pomeni 0,22-odstotno stopnjo umrljivosti.
V primerih hude salmoneloze se lahko stopnja smrtnosti poveča na 17 % (Marchello idr., 2022).
Stabilno število primerov v obdobju 2011–2019. Leta 2020 se je število primerov drastično zmanjšalo, vendar bi to lahko otežili regulativni ukrepi v zvezi s COVID-19 in morebitno nezadostno poročanje. Skupna stopnja sporočenih primerov v letu 2022 je bila 15,5 primera na 100 000 prebivalcev.

(ECDC, 2016–2024; ECDC, 2024)

Porazdelitev po prebivalstvu

Starostna skupina z najvišjo pojavnostjo bolezni v Evropi: Starost 0–4 leta (ECDC, 2016–2024)
Skupine, pri katerih obstaja tveganje za hud potek bolezni: majhni otroci (mlajši od 4 let), starejši ali osebe z oslabljenim imunskim sistemom

Podnebna občutljivost

Podnebna primernost

Bakterijesalmonele dobro rastejo v širokem razponu pH (4 do 9) in širokem temperaturnem razponu (5 do 45 °C), čeprav je rast optimalna med 35 in 37 °C. Bakterije ne rastejo v stoječi vodi, ampak potrebujejo minimalno stopnjo pretoka 0,8 ml/min za preživetje, medtem ko je optimalna stopnja pretoka med 0,96 in 0,99 ml/min (Tajkarimi, 2007).

Sezonskost

V Evropi se okužbe pojavljajo vse leto, vrhunec pa dosežejo avgusta in septembra (ECDC, 2016–2024).

Vpliv podnebnih sprememb

Globalno segrevanje in povečanje ekstremnih vremenskih pojavov sta povezana z vse večjo pojavnostjo bolezni, ki se prenašajo s hrano. Višje temperature zraka povzročajo hitrejšo rast bakterij salmonele in višje koncentracije salmonele v verigi preskrbe s hrano. Natančneje, povišanje temperature za eno stopinjo nad 5 °C povzroči 5–10 % več okužb s salmonelo (Semenza in Menne, 2009; Kovats idr., 2004). V Angliji, na Poljskem, Nizozemskem, Češkem in v Španiji bi lahko bilo več kot 30 % povečanega bremena bolezni povezanih z učinki temperature (Semenza in Menne, 2009). Poplavne vode lahko prenašajo bakterije salmonele iz različnih virov, kot so odplake, živalski odpadki in tla, ter onesnažujejo posejana območja. Če kontaminirani pridelki niso pravilno oprani ali kuhani pred uživanjem, lahko to poveča tveganje za okužbe s salmonelo. Do konca 21.^stoletja bi se lahko zaradi podnebnih sprememb število primerov salmonele, povezanih s temperaturo, v Evropi povečalo za do 40 000 (poleg pričakovanega povečanja zgolj zaradi demografskih sprememb) (Watkiss in Hunt, 2012).

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

Dobra higiena na kmetijah in v klavnicah za zmanjšanje fekalne kontaminacije
Učinkovite sanitarne prakse v mesnopredelovalni industriji in domačih kuhinjah
Kuhanje in/ali pasterizacija surove hrane s tveganjem okužbe
Omejevanje ali skrben nadzor stika med dojenčki, majhnimi otroki in hišnimi živalmi
Preprečevanje prenosa v okolje, npr. s preprečevanjem odtekanja z onesnaženih zemljišč do voda, ki se uporabljajo za namakanje ali rekreacijo
Spremljanje bolezni, ki se prenašajo s hrano, da se omogoči odkrivanje bolezni in nadaljnji odzivni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni
Ozaveščanje o prenosu bolezni

Zdravljenje

Zamenjava elektrolitov v hudih primerih
antibiotiki za dojenčke, starejše ali bolnike slabega zdravja ali v hudih primerih; za blage ali zmerne primere pri sicer zdravih bolnikih antibiotiki niso priporočljivi, da bi se izognili protimikrobni odpornosti na zdravila

Dodatneinformacije

Referenčni dokumenti

ECDC, 2016–2024, Letna epidemiološka poročila za obdobje 2014–2022 – Salmoneloza. Na voljo na spletnem naslovu https://www.ecdc.europa.eu/en/infectious-diseases-and-public-health/salmonellosis/surveillance-and. Zadnji dostop avgusta 2024.

ECDC, 2024, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni. Na voljo na spletni strani https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Zadnji dostop avgusta 2024.

Kovats, R. S., et al., 2004, The effect of temperature on food poisoning (Vpliv temperature na zastrupitev s hrano): a time-series analysis of salmonellosis in ten European countries, Epidemiology & Infection 132(3), 443–453. https://doi.org/10.1017/S0950268804001992 (Analiza časovne vrste salmoneloze v desetih evropskih državah, Epidemiologija & Okužba 132(3), 443–453. https://doi.org/10.1017/S0950268804001992).

Lönnermark, E., et al., 2015, Effects of Probiotic Intake and Gender on Nontyphoid Salmonella Infection (Učinki vnosa probiotikov in spola na netifusno okužbo s salmonelo), Journal of Clinical Gastroenterology 49(2), 116–123. https://doi.org/10.1097/MCG.0000000000000120

Marchello, C. S. in drugi, 2022, Complications and mortality of non-typhoidal salmonella invasive disease: globalni sistematični pregled in metaanaliza, The Lancet Infectious Diseases 22(5), 692-705. https://doi.org/10.1016/S1473-3099(21)00615-0

Rabsch, W., et al., 2002, Salmonella enterica Serotype Typhimurium and Its Host-Adapted Variants, Infection and Immunity 70(5), 2249–2255. https://doi.org/10.1128/IAI.70.5.2249-2255.2002.

Semenza, J. C., in Menne, B., 2009, Climate change and infectious diseases in Europe (Podnebne spremembe in nalezljive bolezni v Evropi), The Lancet Infectious Diseases 9(6), 365–375. https://doi.org/10.1016/S1473-3099(09)70104-5.

Silva, C., et al., 2013, One Health and Food-Borne Disease: Salmonella Transmission between Humans, Animals and Plants (Prenossalmonele med ljudmi, živalmi in rastlinami), Microbiology Spectrum – American Society for Microbiology Press 2(1), 1–9. https://doi.org/10.1128/microbiolspec.OH-0020-2013.

Tajkarimi, M., 2007, Salmonella spp. CaliforniaDepartment of Food and Agric ulture Report PHR 250, B6, 1–8. (Poročilokalifornijskega ministrstva za prehrano in jastrebe PHR 250, B6, 1–8). Na voljo na spletnem naslovu https://www.cdfa.ca.gov/ahfss/Animal_Health/PHR250/2007/25007Sal.pdf.

Watkiss, P., in Hunt, A., 2012, Projection of economic impacts of climate change in sectors of Europe based on bottom up analysis (Projekcija gospodarskih učinkov podnebnih sprememb v evropskih sektorjih na podlagi analize od spodaj navzgor): zdravje ljudi, podnebne spremembe 112(1), 101–126. https://doi.org/10.1007/s10584-011-0342-z

SZO (2022). Svetovna zdravstvena organizacija, https://www.who.int/. Zadnji dostop avgusta 2022.

[1] Verjetnost hospitalizacije je označena kot nizka, zmerna ali visoka, če je < 25%, 25-75% ali > 75% primerov hospitaliziranih.